DL: Oklevanje pri vpisu v KOPOP - velik izpad prihodkov kmetij

1.5.2016 | 15:30

Mateja Strgulec

Za vstop v kmetijski okoljsko-podnebni program Kopop, ki je nadgradnja prejšnjega Kopa, kmetijsko-okoljskega programa, in omogoča pridobitev evropske denarne pomoči kmetijam, se je lani na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja odločil precej manjši delež kmetov, kot jih je prej sodelovalo v programu Kop, zaskrbljujoče pa je tudi, da je v naši regiji Kopop pritegnil tudi precej manj kmetov kot v nekaterih drugih regijah.

O tem, kaj to pomeni za kmetijstvo v naši regiji, smo vprašali Matejo Strgulec, specialistko za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. Kopop namreč pozornost usmerja na njivski svet, zato se je v ta program vključilo največ poljedelcev, medtem ko je bil njegov predhodnik Kop bolj zanimiv za travnati svet in sonaravno rejo živali. V regiji je res poudarek na živinoreji, vseeno pa je, kot razlaga Strgulčeva, razmerje med travniki in polji nekje 50:50, zato bi bil denar iz programa Kopop precejšen doprinos k ekonomiki na kmetijah, še posebej ker ni obdavčen.

Izvajanje programa se je začelo že lani, a tudi ob letošnji oddaji zbirne vloge bodo imela kmetijska gospodarstva še možnost vstopa v Kopop – za večino programov pa bo to zadnje leto za vstop. Program za njivski svet prinaša od 200 do 400 evrov dodatnega denarja; maksimum je 600 evrov za njivski svet in 900 evrov za trajne nasade. »Kmetje so res pričakovali bistveno lažje pogoje, a se jih večina ne zaveda, da so osnovne zahteve navzkrižne skladnosti že tako visoke, da je le manjša razlika do zahtev Kopop. Evidence za gnojila in fitofarmacevtska sredstva so enake, novo je beleženje gibanja zalog v skladišču in zapis delovnih opravil,« pove Mateja Strgulec.

Prav vodenje evidenc je kritična točka v izpolnjevanju zahtev navzkrižne skladnosti, sicer pa so pri nadzoru največkrat ugotovili pomanjkljivosti pri označevanju živali, beleženju rabe FFS, označevanju prašičev in gnojenju. »Če kmetije ne dosegajo osnovnih zahtevanih standardov, bodo težko izpolnjevale nadstandard, še težje pa bo prepričevati kupce, da je doma pridelano res boljše, kar kmet lahko dokazuje tudi z vključenostjo v Kopop. To je lahko prava pot, če je naš cilj res pridelava kakovosti, saj pogojev za množično pridelavo tako in tako nimamo - samo 5 odst. slovenskih kmetov ima veliko proizvodnjo,« razlaga sogovornica.

Trdi, da so zahteve Kopop programa preizkušene tudi v naših razmerah in se jih da izpolniti ter da dajejo poljedelstvu boljšo perspektivo ob manjših vložkih. Cilj je zniževati stroške in dvigati kakovost pridelkov z zagotavljanjem rodovitnih humusnih tal, z manj gnojil ter več kolobarjenja in dosevki, saj to prinaša prednosti za naslednje kulture v posevku, zmanjšuje bolezni in plevel. Na tem področju imajo bogate izkušnje integrirani poljedelci, ki so tako gospodarili že v okviru programa Kop.

Kot pravi Strgulčeva, so letos pogoje za vpis v Kopop olajšali, predvsem pri sadjarstvu in vinogradništvu. Pri vključevanju je največ zanimanja za njivski svet, še posebej razveseljivo pa je, da je precej zanimanja tudi za gojenje avtohtonih, tradicionalnih slovenskih sort: poljščin, vrtnin, trav in detelj ter sadnih dreves in vinske trte. Dodaja še, da ekološko kmetijstvo ni znotraj programa Kopop, možno pa ga je kombinirati z njim.

Na vprašanje o tem, zakaj toliko kmetij okleva pri odločitvi za Kopop, Strgulčeva odgovarja, da je nekaj osipa tudi na račun pozitivnih premikov v kmetijstvu: nekatere velike kmetije so že močno specializirane in intenzivno usmerjene v živinorejo in nekaj močnejših ekoloških kmetij gre svojo pot in niso prepoznale prednosti kombinacije s Kopop. »Najbolj nas skrbijo kmetije, ki se bojijo novih zahtev, kajti zanje bi to pomenilo zaostajanje za povprečnim petletnim razvojem, ki ga bi pozneje težko nadoknadile. Izgubile bodo tudi informacije o novih tehnoloških ukrepih, pocenitvi ukrepov, izobraževanje in druge informacije. Gre za pomemben izpad prihodkov za kmetijo, zaradi česar bo vprašljiva ekonomika poljedelstva v naslednjih letih. Bojimo se, da bi razvojno zaostali za drugimi deli Slovenije, saj mora razvoj potekati kontinuirano.«

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 28. januarja 2016

B. Dušič Gornik