DL: Arheološki park Marof - Prazgodovina lahko tudi v živo

30.4.2016 | 12:45

Arheolog Borut Križ in Mitja Simič, vodja novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, v arheološkem parku vidita veliko priložnost za Novo mesto. (Foto: I. Vidmar)

V arheološkem parku si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi izkopavanja, ki, glede na količino gradiva, ki arheologe še čaka v zemlji, ne bodo še kmalu zaključena. (Foto: I. Vidmar)

Na Marofu, griču na severni strani Novega mesta, je eno izmed najpomembnejših in najbogatejših arheoloških najdišč iz pozne bronaste dobe, halštata in latena v Evropi, kar kar kliče po ureditvi arheološkega parka, kakršne poznajo po vsem svetu. Z njim bi Novo mesto dejansko postalo turistično zanimiv kraj, obiskovalec pa bi tu lahko ostal tudi več dni, saj bi v arheološkem parku dobil izkušnjo življenja prazgodovinskega človeka.

Ideja, da bi v Novem mestu na Marofu uredili arheološki park, podoben tistim, ki v tujini privlačijo množice turistov, ni nova. O tem so se bolj za šalo kot zares pred kakšnimi petnajstimi leti ob kavi večkrat pogovarjali sodelavci Dolenjskega muzeja, ko pa jih je slišal tudi tedanji direktor muzeja Zdenko Picelj, je stvar postala resna, saj je oblikoval uradni predlog občini. Idejo o arheološkem parku je imel tudi pokojni arhitekt in urbanist prof. Vladimir Braco Mušič.

Vzporedno so idejo o arheološkem parku sredi prejšnjega desetletja razvili v podjetju Acer, ko so pripravljali občinski prostorski načrt. Ker so za območje enega najbogatejših arheoloških najdišč obstajale močne želje po pozidavi, so tam predvideli arheološki park, da bi območje s tem zaščitili pred drugo gradnjo. OPN s tem predlogom je bil leta 2009 tudi sprejet. Tri leta kasneje, novembra 2012, je občinski svet sprejel sklep o poimenovanju območja arheološke dediščine v Arheološki park Marof Novo mesto.

Denar za uresničitev ideje so v novomeškem razvojnem centru, ki je tedaj prevzel pobudo, videli v kohezijskih skladih, kjer je bilo za jugovzhodno Slovenijo na voljo okoli 30 milijonov evrov. Pogoj za začetek je bil še konservatorski načrt, ki so ga leta 2013 ob pomoči sodelavcev Dolenjskega muzeja izdelali na novomeškem Zavodu za varstvo kulturne dediščine.

Načrt predvideva rekonstrukcijo gomil in obzidja, obnovo drevoreda in starih poti ter objekte, ki so neposredno povezani z vsebino parka. V arheološkem parku konservatorski načrt med drugim predvideva tudi naselbinski prikaz prazgodovinskih hiš in ograjenih prostorov, kjer bi obiskovalci spoznavali življenje prednikov s predstavitvijo tedanjih obrtnih veščin, ogledom replik predmetov iz tistega časa, najdenih na tem mestu, pridelavo rastlin in rejo živali, kakršne so poznali tedaj. Gostje bi lahko v repliki prazgodovinske hiše tudi prespali in si tam pripravili obed v eksperimentalni kuhinji, jezdili brez sedla in se zapeljali z latenskim bojnim vozom, skratka dan ali dva živeli kot prebivalci Marofa pred tri tisoč leti.

Kot pravi arheolog Borut Križ, bi imel park trojni namen – bil bi mestni sprehajalni park, bil bi učni prostor z vsebinami, povezanimi s kulturami iz obdobij, iz katerih so najdbe, in obenem bi imeli tu pokrajinski informativni center za vse ostale arheološke poti in predstavitev arheološke dediščine od Kočevske in Dolenjske do Posavja, Gorjancev in Žumberka. Območje arheološkega parka se razteza na Marofu od vrtca in železniške postaje v Bršljinu do Kapiteljske njive in Mestnih njiv, vanj pa je vključena tudi Klemenčičeva kmetija z gospodarskimi objekti, ki bi služili tako reji živali, ki bi bile v parku, kot tudi gostinski dejavnosti.

Mitja Simič, vodja novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, izpostavlja odprtost novomeškega arheološkega parka, ki za razliko od podobnih parkov v svetu ne bo ograjen, ampak bo odprt za vse, turistom bo na voljo informacijski center z vodičem, park pa bi bil tesno povezan z muzejskimi zbirkami in drugo turistično ponudbo Novega mesta in bi s tem omogočal, da bi se turisti v Novem mestu lahko zadržali dlje kot zgolj eno popoldne.

Ideji o arheološkem parku je bil naklonjen že prejšnji župan Alojzij Muhič, sedanji župan Gregor Macedoni pa je arheološkemu parku namenjal precejšnjo pozornost tako v predvolilnem programu kot tudi v govoru ob izvolitvi, kjer ga je opredelil kot prioriteto na kulturnem področju.

Predvidena cena ureditve arheološkega parka vključno s prenovo Kettejevega drevoreda znaša pet milijonov evrov, ta denar pa bodo poskušali zagotoviti prek razpisov iz evropskih skladov. Na novomeški občini ta čas že pripravljajo podrobni prostorski načrt, že letos pa naj bi uredili tudi prve sprehajalne poti po obodu nekdanjega gradišča.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 21. januarja 2016

Igor Vidmar