DL: Vitezi vina - bojevniki za mir in sožitje

23.4.2016 | 14:30

Tako so lani na vinskem viteškem turnirju penečih vin, ki so ga pripravili na sejmu Vino, podelili nagrade zmagovalcem. (Foto: Matija Kafol)

Anton Pezdirc

Na vinskih prireditvah je mogoče videti može in žene, oblečene v dolge plašče ali vsaj svečana oblačila in z nekakšnimi kolajnami okrog vratu. Vsaj tako jih vidimo laiki. In marsikdo se vpraša: »Kdo pa so ti ljudje?« Pa vendar bo letos minilo že 25 let, odkar je bil v Sloveniji ustanovljen Konzulat za Slovenijo, ki je sestavni del Evropskega reda vitezov vina, katerega udje so prej omenjeni ljudje.

Ordo equestris vini Europae, kot se po latinsko imenuje Evropski red vitezov vina, je bil leta 1984 ustanovljen v Železnem na Gradiščanskem v Avstriji. Izhaja iz tradicije srednjeveškega viteškega reda sv. Jurija, ki ga je leta 1468 ustanovil habsburški cesar Friderik III., leto pozneje pa ga je z bulo potrdil papež Pavel II. Iz Avstrije so začeli tradicijo vinskega viteštva širiti v druge države in ustanavljati konzulate. 26. septembra 1991 je bil ustanovljen tudi na Ptuju. Danes so konzulati v skoraj vseh evropskih državah, v Avstriji pa jih imajo tudi po deželah.

V ČAST BOGU IN V ČAST VINU

»Gre za viteški red, v katerem ima osrednje mesto vino, povzdignjeno v simbol. Čeprav ne gre za verski red, je za njegovo delovanje pomembna bližina oltarja. Redovne slovesnosti so namreč povezane z blagoslovom vina in spoštovanjem krščanskih vrednot. In čeprav red ni političen, to ne pomeni, da ga ne zanimajo politika države in družbe do zemlje, vinogradov in pridelovalcev vina, zdravstvena politika, karitativna dejavnost, skrb za brezdomce in človekovo dostojanstvo. Naš moto je, da boš šele takrat, ko boš premagal zavist in se boš začel zavzemati za druge, postal pravi viteški človek,« je o poslanstvu Evropskega reda vitezov vina povedal Anton Pezdirc s Primostka pri Metliki, prokonzul administrator, vitez vina, ki tretje leto v Konzulatu za Slovenijo vodi strokovno-administrativne naloge. Konzulat za Slovenijo pa vodi prvi prokonzul Tomislav Kovačič, vitez vina.

Pozdrav vitezov vina je In honorem dei et in honorem vini ali V čast bogu in v čast vinu. Vendar pa se vitezi vina neodvisno od religije, politike, gospodarstva in stanovskih interesov zavzemajo predvsem za vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina. »Naši cilji so tudi znanstveno in raziskovalno delo z vinom, izboljšanje kvalitete življenja z vinom, krščanske vrednote, plemenitost duha, socialne in dobrodelne dejavnosti ter kulturne in znanstvene pobude. Zavzemamo se za izpolnjevanje visokih zgodovinskih, družbenih in kulturnih zahtev, za negovanje visokih vrednot, duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva, za človekovo dostojanstvo in evropske vrednote, za evropsko identiteto in mir,« je naštel Pezdirc, sicer učitelj na Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto.

Prav mir vitezi vina pri svojem delovanju še posebej poudarjajo. Pravijo, da so bojevniki za mir in sožitje med narodi. Prepričani so, da se tisti, ki pije plemenito vino in prijateljuje, ne vojskuje. Zato je rek njihovega reda tudi: »Položimo orožje, dvignimo čaše!« Verjamejo, da mora biti vzpostavljeno gmotno in duhovno blagostanje v družbi, da človek lahko uživa vino kot del kvalitete svojega življenjskega sloga. Torej morajo biti razmere v družbi naklonjene človeku in vinu, kar pa je dolgotrajen in nikoli končan proces.

NA SLOVENSKO POBUDO TUDI ŽENSKE

Slovenski konzulat, v katerem je več kot 200 članov ali - po njihovo - udov, je razdeljen na šest omizij: na dolenjsko-posavsko-belokranjsko, primorsko, ljubljansko, celjsko, mariborsko in pomursko. V prvem je nekaj več kot 30 članov, vsakega, ki ga sprejmejo v konzulat, pa mora predlagati nekdo od udov. »Predlagan je lahko tisti, ki je viteški človek, ki torej ne postavlja v ospredje sebe, ampak drugega, ima pozitiven odnos do vina in dela v njegovo dobrobit. Naši člani niso le vinogradniki, vinarji in gostinci, ampak ljudje različnih poklicev, tudi zdravniki. Tisti, ki predlaga novega člana, je zanj zadolžen, dokler ga ne sprejmemo v svoje vrste. V pripravljalni dobi, ki praviloma traja približno eno leto, se novic seznani z redom, načinom dela, protokolom na prireditvah. Potem postane pridruženi član in dobi zunanja obeležja. Moški so hospesi, ženske pa hospite,« pojasni Anton.

Glede na prizadevnost pri delu v redu lahko napredujejo, in sicer ženske v damo, vinsko damo, redovno damo in capedame, moški pa v vinskega svetnika, vinskega sodnika, viteza vina in ornatnega viteza. Evropskemu redu vitezov vina nekateri očitajo njegovo arhaičnost, saj se marsikomu zdi, da je v tretjem tisočletju takšen red nepotreben. A vinski vitezi so drugačnega mnenja. Po zunanjih simbolih in insignijah red res kaže arhaičnost, ki pa je žlahtni dragulj v globaliziranem svetu, ki hlasta po trenutnih materialističnih dosežkih. Sicer pa se je red močno posodobil in prilagodil današnjim razmeram. Pri tem so imeli pomembno vlogo Slovenci. Prav na njihovo pobudo so začeli v red sprejemati tudi ženske.

NAZDRAVLJAMO LE Z VINOM

Kot je bilo rečeno na začetku, so vitezi vina opazni že navzven. Člani sveta konzulata in tisti, ki imajo na prireditvah kakšne funkcije, nosijo posebne plašče, imenovane ornati. Vsi člani imajo okrog vratu insignije, moški pa še enake kravate, medtem ko imajo ženske rute. Dogodkov, ki se jih udeležujejo, pa ni tako malo. V Železnem, kjer je sedež Evropskega reda vitezov vina, imajo senatne prireditve, ki so vseevropske. Od konzularnih prireditev v Sloveniji so najpomembnejši konvent ali občni zbor, kot bi mu rekli v drugih društvih, velika viteška svečanost, na kateri sprejmejo nove člane in podelijo napredovanja, ter vinski viteški turnir, na katerem ocenijo skupino vin. Omizja pripravljajo svoje prireditve, seveda pa obiskujejo tudi druge vinske dogodke. Na vseh viteških prireditvah, razen na veliki svečanosti, pa pripravijo tudi izobraževanje.

V Evropski red vitezov vina, ki šteje nekaj tisoč pripadnikov in je največja tovrstna asociacija na svetu, se torej združujejo enako misleči, ki si izmenjujejo mnenja, negujejo prijateljstvo in pospešujejo vinsko kulturo. H kulturi sodi spoštovanje desetih vinskih zapovedi, med katerimi je tudi zapoved, da nazdravljamo le z vinom in z nobeno drugo pijačo, četudi se zdi še tako zdrava. Sicer pa je delo vinskih vitezov usmerjeno v dobro družbe po načelih poštenosti in pravičnosti. Trudijo se, da nikoli ne prelomijo dane obljube, ostajajo pa zvesti čaščenju vina v korist človekovega dostojanstva in ustvarjanja miroljubnega sveta.

Članek je bil objavljen v 2. številki Dolenjskega lista 14. januarja 2016

M. Bezek-Jakše