21. februar – mednarodni dan maternega jezika

21.2.2016 | 08:40

21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. Unesco ga je razglasil leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik, in s tem želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti. Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi, ki jih prinaša izobraževanje.

Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina, ki je tudi državni, uradni in učni jezik. Poleg slovenščine je po statističnih ocenah v slovenskem prostoru še več kot petdeset maternih jezikov, ki razen italijanščine in madžarščine v narodnostno mešanem okolju nimajo statusa uradnega niti učnega jezika. Načelo medkulturnosti je prispevalo k temu, da se ti materni jeziki bolj kot pred desetletji ohranjajo v domačem, zlasti družinskem okolju, to pa vodi v slabše poznavanje jezika okolja, tj. slovenščine, ki je tudi učni jezik. Posledice se pokažejo pri uspešnosti v šoli, saj učenci, ki učnega jezika ne poznajo dovolj, praviloma dosegajo nižje učne rezultate ne le pri pouku slovenščine, temveč pri vseh predmetih.

Ob letošnjem dnevu maternega jezika si torej zastavljamo vprašanje o povezanosti maternega jezika z izobraževanjem. Kako vpliva znanje maternega jezika na uspešnost v šoli? Kako premostiti razkorak med maternim in učnim jezikom, če se ta dva ne prekrivata? Kako pomagati učencem, da dosežejo takšen nivo znanja maternega oz. učnega jezika, ki jim bo omogočal primerno uspešnost na vseh področjih v šoli in zunaj nje?

Ohranjanje maternega jezika je vsekakor pomembno za identiteto posameznika. V nobenem jeziku ne moremo tako natančno izraziti svojih misli in čustev kot ravno v tistem, v katerem tudi sanjamo, tj. v svoji materinščini. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Prav tako osnovna je pravica do izobraževanja. Žal je ta pravica pogosto omejena z znanjem jezika. V naših šolah je veliko otrok, ki jih šibko znanje slovenskega jezika (naj bo to njihov materni jezik ali jezik okolja) ovira pri tem, da bi sledili svojim željam. Šolski sistem jim ni naklonjen, saj se v prevelikih oddelkih izgubijo, dopolnilni pouk iz slovenščine ni primerno organiziran in jim morda tudi ni dovolj privlačen, morda nimajo dovolj spodbud v domačem okolju ... Velike težave imajo pogosto otroci, ki v doma govorijo enega od drugih južnoslovanskih jezikov, še več težav imajo tisti, ki jim je materni jezik na primer romščina ali albanščina, saj velika večina slovenskih učiteljev teh jezikov ne obvlada in otrokom ne more ustrezno pomagati.

Vendar pa pri izražanju v slovenščini nimajo težav le otroci, ki jim ta ni materni jezik. Tudi številni maturantje, ki jim je slovenščina materni jezik, v svojih esejih kažejo šibko jezikovno in pravopisno znanje, rezultati nacionalnih preizkusov znanja se vrtijo okoli dvojke, raziskave kažejo, da učenci vedno manj berejo; dopisovanje prek SMS-ov vpliva na vsakdanje sporazumevanje.

Materinščina je odvisna od govorca, ki jo uporablja. Od njegove zavesti in ljubezni do jezika je odvisno, ali je bogata in privlačna, zanimiva in izvirna, pa tudi ali je siromašna in vsakdanja, pusta, nezanimiva. Predvsem pa je znanje materinščine bistveno za učenje tujih jezikov (tudi če je posamezniku tuji jezik slovenščina). Kdor dobro obvlada svojo materinščino, bo prav gotovo lažje obvladal tudi zakonitosti drugih jezikov.

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine