DL: Koga sta motili lovski preži? Škode po gozdovih ne delajo le Romi

14.2.2016 | 15:10

Stane Gabrijel (Foto: arhiv DL)

Škodoželjnost posameznikov ne pozna meja, dokazuje primer iz Hudenj pri Škocjanu, kjer so prejšnji teden neznanci z motorno žago razžagali dve lovski preži. Lovska družina Škocjan ima na ta račun za okoli tisoč evrov škode. Starešina te lovske družine Slavko Šutar dogodka ni hotel komentirati, si pa lahko mislimo, da se škocjanska zelena bratovščina, ki se ne ukvarja le s strokovnimi nalogami, temveč tudi z gradnjo novega lovskega doma, novice ni razveselila. Njihovo lovišče se razteza na dobrih pet tisoč hektarjih, 54 lovcev, kolikor jih je včlanjenih v omenjeno lovsko družino, pa upravlja s srnadjo, jelenjadjo, divjim prašičem in malo divjadjo.

To ni osamljen primer uničenih prež na območju Dolenjske, je povedal strokovni tajnik Zveze lovskih družin Novo mesto Stane Gabrijel. »Po naših gozdovih se veliko gibljejo Romi. Njim so preže odveč, ker nikoli ne vejo, ali je na njih kateri od lovcev, ki bi jih lahko zalotil pri krivolovu. Lovci imamo s krivolovci veliko izkušenj, a na žalost naš sistem ni naklonjen njihovemu kaznovanju, saj se celo zadeve, ki pridejo do sodišča, končajo z oprostilnimi sodbami,« je bil kritičen Gabrijel in dodal: »Krivolovci se dnevno po gozdovih vozijo s kombiji in reflektorji ter streljajo živali. Lovci se izpostavljamo, prijavljamo tiste, ki jih dobimo, a država ne naredi nič. Zaradi tega se po gozdovih dela veliko škode. Če boste vprašali kateregakoli od 21 starešin naše zveze, bo vsak od njih lahko navedel vsaj 20 primerov krivolova v zadnjih letih. Da ne bom krivičen, niso krivci le Romi.«

A lovcem škode po gozdovih ne delajo le krivolovci, ki jim pogovorno pravimo kar »raubšicarji «, v zadnjih letih je vedno več primerov, ko lastniki psov, predvsem kmetje, ponoči izpustijo svoje živali in ti plenijo divjad. »Včasih so se ljudje bali, da bomo lovci postrelili pse, ki so prosto tekali po gozdovih, a po letu 2004 tega več ne smemo početi. Lovci imamo zvezane roke, divjad pa plačuje davek.«

Če se vrnemo še k prežam, velja omeniti, da po Gabrijelovih besedah vsaka lovska družina postavi okoli pet prež na leto, zanje morajo pridobiti soglasje lastnikov zemljišč, na katerih stojijo. »Material za vsako stane vsaj okoli 500 evrov, to plača lovska družina. Seveda dotrajane podiramo, stare pa obnavljamo.«

Kako zelo so ljudje pokvarjeni, ponazori še en primer, ki ga je navedel Gabrijel: »Zgodilo se je že, da je nekdo nažagal lestev pri preži, samo en centimeter lesa jo je še držal skupaj. Zaradi tega bi se lahko zgodila res huda nesreča.«

Očitno gredo lovci nekaterim zelo v nos. »Ne rečem, da med nami ni takih, ki bi se izživljali, a to nikakor ni večina, pa tudi sami poskušamo takšno vedenje zatreti v kali,« je sklenil strokovni tajnik novomeške lovske zveze in spomnil na pomembno nalogo lovcev, skrbeti da vrste in število divjadi ostajata v ravnovesju z bivalnimi ter prehranskimi možnostmi.

Članek je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista, 12. novembra 2015

Janja Ambrožič