Poljščine naših babic in dedkov

14.2.2016 | 14:15

Spravilo industrijske konoplje (avtor: Helena Fortuna Jelenc)

Ogled tučnje lana v Krajinskem parku Kolpa (Avtor: Jure Jakoš)

Setev ajde (Avtor: Marko Hrastelj)

Dijaki iz Poljoprivredne škole Banja Luka (Avtor: Šukalo Milica)

Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija se je v letu 2015 prijavila na razpis zavoda Republike Slovenije za šolstvo, na temo trajnostnega razvoja. Odločili smo se, da oživimo pridelavo nekaterih poljščin, ki so bile v preteklosti na našem območju prisotne. Na šoli so pira, ajda in rž že več let vključene v kolobar, v letu 2015 pa smo dodali še lan in konopljo. Tako je nastal nastal naslov projekta 'Poljščine naših babic in dedkov (ajda, lan, konoplja, pira, rž)', ki ga je sofinanciral Zavod RS za šolstvo.

Naša želja je bila, da omenjenih poljščin nebi le pridelovali temveč bi poskušali seznaniti z njimi in njihovo uporabnostjo tudi dijake na šoli, osnovnošolske skupine, ki nas obiskujejo in v okviru dneva odprtih vrat , ki je na šoli potekal 15. 10. 2015, tudi širše okolje.

O piri, ajdi, rži, lanu in konoplji smo se pogovarjali z dijaki tako pri pouku, kot pri praktičnem pouku (opazovanje in vrednotenje posevkov med rastno dobo in spravilo ter skladiščenje pridelka), izvedli smo predavanje, delavnice in dve ekskurziji. Za dijake programa kmetijsko-podjetniški tehnik smo pripravili predavanje na temo pridelave industrijske konoplje in delavnico uporabe konoplje v kateri so lahko s svojimi idejami poskušali oblikovati nove izdelke iz te rastline. Naravovarstveni tehniki so sodelovali pri zbiranju rastlinskega materiala in pripravi razstave za dneve odprtih vrat, udeležili pa so se tudi ekskurzije v Belo krajino, kjer so si skupaj z dijaki programa pomočnik v biotehniki in oskrbi ogledali 'tučnjo lana'. Dijaki tehniške gimnazije so spoznavali omenjene poljščine in izdelovali plakate ter zgibanke o njihovi pridelavi in uporabi. Dijaki različnih programov so si med rastno dobo večkrat ogledali posevke, v programu gospodar na podeželju pa smo več časa namenili spoznavanju mehanizacije za setev, oskrbo in spravilo pridelka, hkrati pa smo jim poskušali tudi predstaviti kako lahko posamezne poljščine vključijo v turistično ponudbo. Dijaki v programu slaščičar so poskušali semena vključiti v svoje izdelke.

Na dnevu odprtih vrat se nam je pridružila tudi partnerska šola in sicer Poljoprivredna škola Banja Luka. Njihovim dijakom smo na kratko predstavili kaj smo počeli v projektu in izdelke, ki jih iz omenjenih poljščin že izdelujemo, poskusili so jedi, ki so nastale posebej ob tej priložnosti. Skupaj smo poskušali ugotoviti katere poljščine bi lahko pridelovali tudi na njihovem območju, hkrati pa so nam predstavili tudi življenje in delo na njihovi šoli.

Projekt poljščine naših babic in dedkov se je sicer v letu 2015 zaključil, vendar ostaja še kar nekaj izzivov, na primer pripraviti kakšen nov izdelek za na trg.

Projektni tim

Galerija