DL: V Oštariji - Slepota ni ovira za vrhunsko kuharijo

8.2.2016 | 15:40

Nežka Furlan, Roberto Gregoričič in Janez Kermc

Nežka Furlan, Roberto Gregoričič in Janez Kermc

Goste so sprejeli s pečenim kostanjem in moštom.

Goste so sprejeli s pečenim kostanjem in moštom.

Povabilu na večer bele »kuhaunice« so se vabilu na druženje odzvali v prijateljskem Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine ter očesni ambulanti novomeške bolnišnice.

Povabilu na večer bele »kuhaunice« so se vabilu na druženje odzvali v prijateljskem Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine ter očesni ambulanti novomeške bolnišnice.

Videči gostje so si lahko nadeli simulacijska očala z različnimi okvarami vidu.

Videči gostje so si lahko nadeli simulacijska očala z različnimi okvarami vidu.

Meniji so bili tudi v Braillovi pisavi.

Meniji so bili tudi v Braillovi pisavi.

Nežka in Janez se kljub popolni slepoti dobro znajdeta v kuhinji.

Nežka in Janez se kljub popolni slepoti dobro znajdeta v kuhinji.

Ste se kdaj spraševali, kako slepi in slabovidni kuhajo, ali zmorejo nasekljati čebulo, olupiti krompir, popeči meso …? Znajo in zmorejo! To sta dokazala Janez Kermc in Nežka Furlan iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto, ki sta minuli četrtek združila moči s šefom kuhinje poznane gostilne Oštarija v Dolenjskih Toplicah Robertom Gregorčičem in vsi skupaj so pripravili nepozaben kulinarični večer, poimenovan večer »bele kuhaunice«, v katerem so slepi in slabovidni z videčimi gosti delili svoje izkušnje.

Oba tudi sicer poskrbita, da so želodčki njunih družinskih članov lepo polni. Janez, ki je tudi predsednik omenjenega društva, pravi, da je doma on glavni kuhar, najraje pa pripravi jedi »na žlico« - ješprenj, joto, tisti, ki ga poznajo, pa pravijo, da je njegov divjačinski golaž za vse prste obliznit. Loti se priprave vseh jedi, razen ocvrtih, ki pa tako ali tako niso preveč zdrave.

Tudi Nežka je vešča vseh gospodinjskih del, ne le kuhanja. Pospravlja, lika, čudovito plete, prepeva v pevskem zboru Mavrica. »Nekatera dela so lažja, druga težja, a z veliko volje se da veliko,« je pripomnila.

Tokrat sta se pod vodstvom in ob pomoči šefa Roberta lotila priprave zanimivih jedi, ki so jih oblikovali skupaj. »Najprej smo se pogovorili, kaj bi lahko skuhali. Odločili smo se za jedi, ki so tudi njima blizu in jih poznata, le da smo jih nekoliko dodelali in naredili bolj restavracijske,« je razložil Roberto, ki je v minulih letih z Jernejem Jarcem poskrbel, da se je dober glas o Oštariji razširil po vsej Sloveniji pa tudi izven njenih meja, kamor so ga ponesli številni gostje iz tujine, ki obiščejo zdravilišče v Dolenjskih Toplicah. In s čim so razvajali brbončice gostov večera »bele kuhaunice«?

Goste so na terasi sprejeli s pečenim kostanjem in moštom, za predjed postregli marinirano hobotnico na pireju iz suhega paradižnika in mlado špinačo, nadaljevali s peteršiljevo kremno juho s čokolado in sončničnimi semeni, šivanko s šetrajem v omaki ob matevžu in karamelizirani kisli repi ter ocvrtim porom, za sladico pa pito iz suhega sadja, mariniranega v žganju, na jajčni omaki s cimetom.

PRVI TOVRSTEN KUHARSKI VEČER

Idejo za neobičajno kuharsko druženje je dala Janja Jurajevčič, ki je asistentka in spremljevalka slepih in slabovidnih v medobčinskem društvu. »Veliko časa preživim s slepimi in slabovidnimi, spremljam, kako živijo, in zelo me je navdušilo, da tudi kuhajo. In ker tudi sama zelo rada kuham, sem prišla do ideje, da pripravimo kulinarični dogodek, da bi slepi in slabovidni tudi širši javnosti predstavili, da zmorejo in znajo, da niso zapostavljeni in so kljub hendikepu enakovredni ostalim. Roberto in Oštarija sta se naši pobudi z veseljem takoj odzvala,« je dejala Janja, šef kuhinje pa je dodal, da je nekaj najlepšega sodelovati v zgodbi skupine, ki je nekaj posebnega, vpetost v socialno okolje, v katerem živijo, pa je tudi filozofija gostilne.

Večer so posvetili svetovnemu dnevu vida in mednarodnemu dnevu bele palice, ki ga sicer praznujemo 15. oktobra, z njim pa so tako kot z dozdajšnjimi akcijami želeli širšo javnost ozavestiti o življenju in delu slepih in slabovidnih. »Želimo pokazati, da tudi slepi nismo doma le zato, da bi sedeli in čakali, temveč da tudi sami kaj lahko pripravimo. In to ne le doma, temveč tudi v okolju, kjer živimo,« je poudaril Janez Kermc. In to so nedvomno pokazali.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista, 5. novembra 2015

Besedilo in fotografije: Mojca Žnidaršič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava