DL: Na ogled čisto pravi zaklad iz 3. stoletja

3.2.2016 | 14:50

Neviodunum v naravi (Foto: B.D.G.)

Arheologinja Mija Topličanec je leta 2003 na območju Drnovega izkopala rimski zaklad. (Foto: R. Ž.)

Neviodunum- fotografija z otvoritve razstave v Posavskem muzeju Brežice (Foto: M. Luzar, arhiv DL)

Jana Puhar, kustosinja Posavskega muzeja Brežice, je avtorica razstave. (Foto: R. Ž.)

Izkopanine kažejo, da je bilo Drnovo sredi Krškega polja bogato mesto že v prvi polovici prvega stoletja našega štetja, saj so Rimljani ustanovili naselbino, imenovano Neviodunum oziroma Novo mesto. Po podatkih, ki so jih zbrali arheologi, se je rimska naselitev Krškega polja začela že v letih 15–9 pred našim štetjem, po rimski zasedbi province Panonija. Skozi te kraje je namreč že takrat potekala pomembna prometna pot, ki je povezovala Akvilejo in Siscijo.

V Mestnem muzeju Krško je na ogled gostujoča razstava Posavskega muzeja Brežice z naslovom Neviodunum, rimsko mesto ob reki Savi, ob tem pa muzej pripravlja številne dogodke, s katerimi želijo javnosti podrobneje predstaviti arheološke najdbe in njihovo pomembnost. Nedavne načrte o ogledu ostankov enega od štirih najpomembnejših rimskih mest na Drnovem je sicer prekrižalo slabo vreme, so pa obiskovalci v prostorih muzeja lahko poslušali kratko predavanje arheologinje Mije Topličanec z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in vodje ljubljanske enote zavoda Borisa Vičiča. Predstavila sta potek zadnjih izkopavanj in najdbe iz leta 2003, predvsem pa želje arheologov, da bi vsaj del Drnovega zaščitili z odlokom in mu podelili status kulturnega spomenika. Občini Krško bodo zato predlagali sprejem odloka, s katerim bodo območje lahko zaščitili. S krške občine so nam sporočili, da se strinjajo, da bi moral biti ta del razglašen za kulturni spomenik, vendar bo potreben konsenz vseh, ki so na kakršen koli način (lastniško ali podobno) s tem območjem povezani.

RAZSTAVA PRVIČ NA OGLED V KRŠKEM

Obiskovalci so si pod strokovnim vodstvom avtorice razstave in kustosinje Posavskega muzeja Brežice Jane Puhar ogledali razstavljene eksponate, ki bodo sicer na ogled vse do junija 2016. Predmeti, ki so predstavljeni na r azstavi, so bili del vsakdanjika prebivalcev Neviodunuma. Mesto je v 1. in 2. stoletju v svojem živahnem razcvetu združevalo kulturni izraz dveh tradicij – staroselske in keltske. Prva polovica 5. stoletja pa je čas zatona tega mesta, saj se je prebivalstvo umaknilo v višje ležeče in bolj zavarovane predele, kakršen je tudi Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici.

Z razstavo Neviodunum, rimsko mesto ob reki Savi, v krški občini prvič predstavljajo bogato arheološko gradivo z enega najpomembnejših rimskodobnih najdišč v tem prostoru, sicer pa so jo pr vič postavili leta 2013 v Posavskem muzeju Brežice, kjer so bili večinoma na ogled predmeti, ki so jih našli arheologi že v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je na območju Drnovega večinoma izkopaval znan arheolog Peter Petru. Del gradiva je v Narodnem muzeju v Ljubljani, del pa je ostal v brežiškem muzeju. Razstavo v Krškem so dopolnili z najdbami iz ljubljanskega in posavskega muzeja ter tudi z novejšimi, ki so jih arheologi izkopali ob gradnji avtoceste leta 2003.

GROBNICE, ZAKLAD IN OBLAČILA

Na razstavi je mogoče videti najdene predmete vsakdanje rabe, kamor sodita tudi obleka in nakit. Tako predstavljajo več artefaktov, ki so bili deli noše tedanjega časa – zapestnice, gumbi, zaponke, pasne spone, uhani. Videti je mogoče rekonstrukcijo grobnice iz kamnitih plošč ter slikovno gradivo z izkopavanja zidane kamnite grobnice. Najpogostejša oblika pokopa so namreč grobnice, sestavljene iz velikih kamnitih plošč iz krškega apnenca. Takih so našli več kot 150. Razkošnejše oblike pokopa pa so zidane kamnite grobnice, ki so enkratne v slovenskem merilu. Na ogled pa je tudi zaklad, ki ga je nekdo shranil v lončeno posodo. Vanjo je skril več kot 900 srebrnikov ter dragocen srebrn nakit – po ocenah arheologov gre za najdbo iz 3. stoletja. Zaklad so izkopali leta 2003 pri raziskavah ob gradnji avtocest, arheologinja Mija Topličanec pa ga označuje kot eno pomembnejših najdb, vsekakor pa kot najpomembnejšo osebno najdbo v svoji dosedanji karieri.

Članek je bil objavljen v 43. številki Dolenjskega lista, 29. oktobra 2015

Renata Žnidar