Ragle na koncertu: Sonce ino mesec, vse te drobne zvezde

5.1.2016 | 09:00

Ragle na koncertu: Sonce ino mesec, vse te drobne zvezde

Zima je čas za to, da se umirimo. Dolge temne noči nam ponujajo priložnost, le izkoristiti jo moramo, pozabiti na veseli december, ki je divjal nekje zunaj in nas neizprosno stiskal že od novembra.

Pesmi, ki so jih za letošnji koncert zbrale Ragle, so govorile o soncu, luni in zvezdah. S poslušalci so jih delile 13. decembra, ko je po starem koledarju dan najdaljše noči v letu, god svete Lucije, Lučke, luči upanja, ki pomaga soncu premagovati temo. V dnevih, ki so tako kratki, da tudi v današnjem, naravi odtujenem svetu, pogrešamo sonce. Zazdi se nam, da le še pokuka na Zemljo in jo potem hitro zapusti. Takrat začnemo krasiti svoje domove z lučkami in okraski v obliki zvez, lune in sonca. Obdamo se s simboli luči kot virom življenjske moči in nezavedno povežemo s podobami, ki so jih znali opazovat in častiti naši predniki.

13. decembra je sonce vzšlo ob 7:31. Zašlo je med prvimi pesmimi koncerta, ki se je začel ob 16:00 v Kulturnem domu v Trebnjem. Ko se je koncert končal, je bila zunaj že noč, mlada luna pa tik nad obzorjem. Zašla je ob 18:35. Nanizani podatki, natančnost minut niti ni tako zelo pomembna, vendar nas opozorijo, da se ustavimo, opazujemo, občudujemo, umirimo.

Verjetno so nekoč bolj opazili sonce, luno in zvezde. Stoletja nazaj so s kresovi na gričih in gorečimi venci častili Kresnika. Verjeli, da ima vsak človek na nebu zvezdo. Ko človek umre, se le-ta utrne. Ob rojstvu jo prižge in ob smrti ugasne angel. V pesmih luna sveti zaljubljencem, da najdejo pot do okna, je njihova zaupnica. S pesmijo so nekoč nagovarjali sonce, ga prosili, naj ne preneha sijati. Zvezde kažejo pot in ponujajo upanje. Vedno pa ostaja strah pred sodnim dnem, ko bosta sonce in luna ugasnila.

Poslušalci so skupaj z Raglami doživeli zgodnji zimski večer, kot je bil nekoč, z ljudsko pesmijo in pravljicami. Pri tem sta jima pomagala Luka Bregar kot pripovedovalec zgodb in Polonca Kastelic Sosnowska, ki je zgodbe ujela v igro svetlobe in senc.

V pravljicah je vse enostavno; jasno je, kdo je svetel, dober in kdo temen, slab. V našem življenju je iskanje pravega pogleda na svet težje. Nekatere stvari pa so vedno na dlani. Do sodnega dne zvezd ne bo zmanjkalo, sonce bo vsak dan vzšlo in mesec bo vedno spreminjal svoj obraz.

I. V.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava