DL: Med na Kitajsko, marmelade v Italijo
1.12.2015 | 14:45
Medeni butik Voglar iz Šmarjeških Toplic je pred sedmimi leti ustanovil Andrej Voglar. S sinom Luko sta zgradila ugledno blagovno znamko in razvila celo paleto zanimivih izdelkov, zdaj pa želi podjetje z novim lastnikom Josipom Willom iz Novega mesta narediti še korak naprej.
V proizvodnem obratu v Šmarjeških Toplicah nastaja 16 različnih medenih izdelkov in različne marmelade. Prva paleta ekološkega medu v steklenih kozarčkih po 25 g je pred časom odpotovala celo na Kitajsko. »Partner, ki je zaljubljen v Slovenijo, jo je naročil za hotele,in če bo odziv dober, si lahko obetamo velik posel. Sploh če bo Slovenija s Kitajsko končno podpisala trgovinski sporazum,« pripoveduje Will, ki so ga Novomeščani doslej poznali predvsem kot lastnika gostinskega lokala Verona. V njem, tako kot v še kakem ducatu novomeških lokalov, že postrežejo tudi kavo z medom. Da je nov trend na pohodu tudi pri nas, je tudi zasluga butika Voglar.
DOGOVOR S TUŠEM
Proizvodni obrat butika se v Šmarjeških Toplicah razprostira na 250 kvadratnim metrih, v njem sta dva redno zaposlena, po potrebi pa si pomagajo tudi z zunanjimi sodelavci. Kot pravi Will, priložnost iščejo predvsem v programu ekološke hrane, ki v Evropi na leto zraste za 25 odst.
Program, sploh medeni, je obsežen: medeni kis, med z orehi, med s cvetnim prahom, medeno vino. »To zadnje je sploh zanimivo. V 15. in 16. stoletju smo se Slovenci lahko s proizvedenimi količinami medenega vina postavili ob bok mnogo večjim narodom. Že mnogo prej je medeno vino veljalo tudi za afrodiziak, dajali so ga mladoporočencema in od tod tudi izraz medeni mesec. Glede na zgodovino je pri nas danes slabo prisotno. Medeno vino je primerljivo z običajnim pozne trgatve, je sladk o in z bogato cvetico, ni pa poceni, pa še suha vina so danes bolj moderna,« pripoveduje Will.
Zanimiv je tudi kremni med, ki lahko nadomesti manj zdrave lešnikove in čokoladne namaze. V njem je med, ki mu ne dodajajo prav ničesar, le s postopkom mešanja mu spremenijo kristalno strukturo. Tako postane tudi bolj stabilen in ni težav s kristalizacijo. Z n jim bi radi prodrli v šole in vrtce, kar jim je že uspelo z njihovimi ekološkimi marmeladami.
Če je medeni butik pred leti začel z medenim programom, imajo ekološke marmelade po oceni Willa v prihodnosti največji potencial. Če bo šlo vse po načrtih, se bodo z njimi kmalu znašli na policah trgovske mreže Tuš in pod njihovo premijsko znamko Dobrote Slovenije. »V resnici bi bil posel lahko že sklenjen, pa smo si raje vzeli malo časa, da osvojimo vse skrivnosti posla in proizvodnje,« pripoveduje Will, ki je Medeni butik Voglar prevzel aprila letos.
DRUGI SI NE UPAJO
Proizvodnja ekološke marmelade je namreč zelo zahteven postopek. Najbrž tudi zato v Sloveniji trg s temi izdelki še ni velik. »Mi smo si, da smo prišli do stabilnega izdelka, nekajkrat potolkli kolena. Drugi si tega najbrž še ne upajo,« je ponosen Will.
Večino sadja za marmelade nabavi v Sloveniji, ne pa vsega, saj nabavljajo t. i. konfekcionirano sadje, se pravi očiščeno in pripravljeno za predelavo, pridelovalci pa se takim zahtevam včasih le počasi prilagajajo. Will bi sicer marmelade rad zapeljal v jabolčno zgodbo, saj gre, kot pravi, za izrazito slovenski in trpežen sadež. Zanimiva je tudi njihova termostabilna marmelada, ki se uporablja predvsem za peko, saj se v pečici ne stopi in ne razlije.
Dejavnost medenega butika se sicer deli na tri dele. Najpomembnejši je trgovinski, kjer ustvarijo tudi največjo prodajo, predvsem v specializiranih trgovinah, kar pa se bo spremenilo, ko bodo sklenili dogovore z večjimi trgovci. Ali pa tudi ne, saj se resno dogovarjajo z italijanskim partnerjem za vstop v tamkajšnje specializirane trgovine in s pletno prodajo. Nadalje je tu še gastronomski program, kjer prek partnerja sodelujejo z boljšimi hoteli, ki morajo, če želijo ohraniti svoje zvezdice, ponuditi tudi določen delež ekoloških živil. Svoje marmelade, kot rečeno, prodajajo tudi šolam in vrtcem. Na koncu je tu še darilni program, za katerega posamezne omejene serije še vedno pripravi Andrej Voglar, ki sodeluje tudi pri razvoju novih izdelkov ter pomaga pri ohranjanju kupcev in prenosu znanja.
Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista, 3. septembra 2015
Boris Blaić
starejši najprej | novejši najprej
Komentarji (1)
1.12.2015+2 + (2) – (0) Oceni Nb
Marmelada po večini pride najbrž iz Srbije. Voglar samo prepakirava iz sodov v malo embalažo. Nobena umetnost. Čebel je pa za vzorec. Uspešni Will je izpeljsl zgodbo o češkem pivu, na vrsti je pivo z medom.
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
DL: Prenova dol. železnice - Začelo se je,...
miha: Pa da vidmo je reku ta slep. Se pravi...
Tajski boks: Zmagovito na Madžarskem, v...
miha: Kaj je boljši šport kik boks al...
DL: Zvonil alarm, a kraje ni bilo; lahko bi ravnali drugače
tor, 26.3.2024
DL: Zahvala ekipi
sre, 27.3.2024
Nuša Derenda ostro zanika govorice o ločitvi
pon, 25.3.2024
Letošnja Kmetija snemana v drugem letnem času in v drugem kraju
sre, 27.3.2024
Dvojčici Yebuah: Vse najboljše za 50. rojstni dan
tor, 26.3.2024