DL: Zrnje bo za moko, slama pa za strehe
30.11.2015 | 13:40
Otepanje snopov rži je naporno delo, zlasti v vročini. Veliko pridnih rok zato pride še kako prav. Včasih je bila ta lesena miza pletena lesa, narejena iz bek.
Po zaslugi Turističnega društva Zagrad v škocjanski dolini nikoli niso prekinili tradicije ročne žetve pšenice in rži ter mlačve žita na star način. Društvo, ki deluje že dvajset let, med drugim že preko petnajst let obuja takšna stara kmečka opravila.
Na njivi gonilne sile društva Francija Kocjana so lani jeseni na desetih arih posejali rž. Lepo je obrodila in julija so jo na roke poželi. Snopi so se v dobrem mesecu v kozolcu posušili, saj lepega vremena letos res ni manjkalo in nato je na vrsto prišla mlačev. Pretekli petek se je na skednju društva zbralo kar nekaj izkušenih mlatičev in se pridno lotilo dela, dokler ni bilo še bolj vroče. Tokrat so snope rži otepali, kar je po besedah Kocjana še bolj avtohton način mlačve kot pik-pokanje s cepci, ki ga tudi obvladajo. Potrudili so se, da je bila na koncu slama res brez zrnja, saj bi se sicer kasneje lahko tam zaredili glodavci in jo uničili. Slamo so lepo poravnali in naredili škope, ki jih bodo shranili na skednju, saj jim bo ržena slama, ki je daljša in odpornejša od pšenične, služila za pokrivanje streh stavb muzeja na prostem v bližnjem etnološkem parku Zagraški log.
S slamo je za zdaj pokrita Rangusova hiša in svinjaki. Kot pravi Kocjan, bi bilo prav, da bi se tako zgodilo tudi z ostalimi stavbami, kar pa je, kot je dejal, stvar občine Škocjan, medtem ko bodo oni s svojim prostovoljnim delom priskrbeli material.
Pridobljeno zrnje so seveda presejali, za kar imajo star, a dobro ohranjenim pajtl, pa tudi »rejte«. Zrnje bodo odnesli v mlin, ki melje še na kamne, moko pa bodo nat o razdelili med člane društva, da si bodo kot nekoč v krušni peči spekli ržen kruh. Ta tudi na likofu običajno ne manjka. Mlatiči so ob dobri malici radi poklepetali ter obujali spomine na stare čase, ko so bila taka kmečka opravila nekaj vsakdanjega, danes pa jih žal pozna vse manj mladih. Tudi zato so toliko bolj veseli, da se jim zadnje čase pridružuje tudi mladina. 16-letna Špela Kocjan iz Klenovika je že ena takih.
Srednješolka slaščičarske šole, ki sicer raste na kmetiji, pravi, da je že večkrat pomagala društvu, tudi pri žetvi: »Da bom znala, če bo nekoč spet treba delati na tak način. Pa še lepo se imamo.«
Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista, 20. avgusta 2015
Besedilo in fotografije: L. Markelj
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
DL: Prenova dol. železnice - Začelo se je,...
miha: Pa da vidmo je reku ta slep. Se pravi...
Tajski boks: Zmagovito na Madžarskem, v...
miha: Kaj je boljši šport kik boks al...
Letošnja Kmetija snemana v drugem letnem času in v drugem kraju
sre, 27.3.2024
DL: Zvonil alarm, a kraje ni bilo; lahko bi ravnali drugače
tor, 26.3.2024
DL: Zahvala ekipi
sre, 27.3.2024
Z Urošem in Aljažem bodo vedno družina
čet, 28.3.2024
Mija Cerar, mamica 13 otrok: ''Vsak dan je eden v puberteti!''
sre, 27.3.2024