DL: Brezplačno šolstvo stane - Največji zalogaj so delovni zvezki

27.11.2015 | 14:40

Fotografija je ilustrativna. (Foto: H. Murgelj)

Fotografija je ilustrativna. (Foto: H. Murgelj)

Nekateri starši so še tik pred začetkom šolskega leta hiteli z nakupom vseh potrebščin, ki jih bodo otroci potrebovali pri pouku. Medtem ko so barvice in zvezki cenovno ugodni, učbeniki na voljo v šolskem skladu, je za mnoge starše največji zalogaj nakup delovnih zvezkov. Tako meni tudi Andreja iz okolice Kočevja, ki ima šoloobvezna otroka. »Kot mama sem letos za šolske potrebščine, kot so delovni zvezki, zvezki, risalni blok, barvice in drugo za otroka, ki bo šel v sedmi razred, plačala 176 evrov. To se mi zdi nenormalno veliko, ker so na sosednji šoli starši za šolske potrebščine predvsem zaradi različnega izbora delovnih zvezkov plačali precej nižji znesek. Najbolj boleče pa je, da potem ob koncu leta ugotovim, da določenih nujnih pripomočkov sploh niso potrebovali,« je povedala.

STROŠKI NA DELOVNE ZVEZKE

Z uvedbo učbeniških skladov je država želela predvsem ublažiti finančno breme staršev, a mnogi menijo, da se sedaj stroški učbenikov prenašajo na delovne zvezke, ki jih je treba kupiti. Kot je povedala ravnateljica na Osnovni šoli Žužemberk Mira Kovač, starši nimajo nobenih stroškov z nakupom učbenikov. Vsako leto se vključijo v učbeniški sklad z individualno prijavnico, delovne zvezke in ostale potrebščine pa kupijo sami.

UČITELJI PRI IZBIRI AVTONOMNI

A katere delovne zvezke bodo učenci potrebovali, je od šole do šole različno, saj je, kot je zapisano na spletni strani ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, učitelj pri izbiri učbenikov, delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv avtonomen. »Odločitev o izbiri delovnih zvezkov je v domeni strokovnega aktiva za posamezni predmet, ki na osnovi veljavnega učnega načrta izbere ustrezen delovni zvezek,« je dejala ravnateljica na Osnovni šoli Dolenjske Toplice Maja Bobnar. Ravnateljica na Osnovni šoli Metlika Željka Janjac pa je povedala, da se že ob koncu šolskega leta sestanejo strokovni aktivi učiteljev in se dogovorijo o delovnih zvezkih, ki jih bodo učenci uporabljali v prihodnjem šolskem letu. »Vodje aktivov predstavijo izbor ravnateljici, ki potem skupaj s skrbnikom učbeniškega sklada predstavi izbor svetu staršev,« je še dodala.

POPLAVA DELOVNIH GRADIV

Naša sogovornica iz Kočevja je med drugim tudi izpostavila, da bi se delovnim zvezkom marsikje lahko tudi odpovedali, ker po njenem mnenju niso kakovostni. »Smiselno bi bilo vpeljati enotne učbenike in delovne zvezke za celotno državo, saj bi potem otroci res imeli enake možnosti pri doseganju ciljev po učnem načrtu in tudi rezultati nacionalnega preverjanja znanja bi bili bolj primerljivi, ne pa sami sebi namen. Trenutno lahko skoraj vsak učitelj napiše svoj delovni zvezek in količina različnih primerkov za posamezni predmet počasi postaja moteča ter v starših vzbuja dvom, ali je delovni zvezek, ki ga ima njihov otrok, tako kakovosten kot tisti, ki ga uporablja njegov bratranec na drugem koncu Slovenije.«

»Aktiv učiteljev po kritični presoji izbere delovne zvezke. Na trgu je poplava izbora delovnih gradiv, zato so po šolah delovni zvezki različni. Aktiv učiteljev se pri nas sestane že spomladi, pregleda ponudbe in se odloči za delovne zvezke, za katere menijo, da so nujno potrebni. Vodilo naše šole je, da je učbenik osnovno sredstvo, delovni zvezek pa le pripomoček za kakovostnejše pridobivanje znanja,« poudarja Kovačeva.

TRUDIJO SE BITI RACIONALNI

Čeprav imajo šole pri izbiri delovnih zvezkov dokaj proste roke, se trudijo, da bi bile pri tem tudi čim bolj racionalne. »Učitelji tehtno premislijo o izbiri delovnih zvezkov. Pri tem imajo v mislih tudi finančni strošek posamezne družine,« je povedala Bobnarjeva. Mnoge šole naredijo tudi analizo stroškov za starše za vsak razred posebej. »V primeru cenovno visokih odstopanj za posamezni razred učitelji še enkrat pretehtajo, ali so kateri delovni zvezki resnično nepogrešljivi pri posameznem predmetu, in v nekaterih primerih je nato prišlo do umika delovnega zvezka. Teh bi bilo lahko tudi manj, če učitelji ne bi bili vezani na zakon o avtorskih pravicah, ki omejuje fotokopiranje nalog,« pravi ravnateljica Osnovne šole Žužemberk in dodaja, da analizo stroškov nabave delovnih zvezkov predstavijo tudi svetu staršev, da pridobijo njihovo soglasje. V Metliki so izračunali, da bodo starši za otroka v petem razredu za nakup delovnih zvezkov, pri nekaterih predmetih pa tudi za delovne učbenike, v povprečju odšteli okoli 100 evrov, za otroka v devetem razredu  okoli devetdeset evrov.

OBČUTLJIVI ZA NEIZPOLNJENE STRANI

Mnogi starši so zato zelo občutljivi, če kakšna stran v delovnem zvezku ostane neizpolnjena, še bolj pa jih moti, če katerih sploh ne uporabljajo. Kot je dejala ravnateljica Osnovne šole Metlika, skrbijo, da so delovni zvezki, ki jih otroci imajo, tudi uporabljeni in izpolnjeni. Podobno pravi tudi ravnateljica žužemberške osnovne šole, saj učitelji delo prilagodijo tako, da so delovni zvezki izpolnjeni vsaj v 90-odstotnem deležu. »V šoli dajemo velik poudarek racionalni porabi vseh dobrin, tako je tudi pri delovnih zvezkih,« je zaključila.

Članek je bil objavljen v 34. številki Dolenjskega lista, 27. avgusta 2015

Rok Nose

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

28.11.2015+1     + (1)     – (0)     Oceni Dragi so ja 

Delovni zvezki. Hja, le kako so generacije ki so pred desetletji iz nič ustvarile visoko tehnološko razviti Evropo zmegle brez njih? Kako da je izobrazba sedanjih otrok ki jih uporabljajo dobra večinoma le za delo na blagajni trgovine ali strežbo v bifejih? Meni se le zdi, da so ti delovni zvezki obvezni le zato, da določeni avtorji zaslužijo keš.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava