DL: Žetev pire - Od prijatelja do prijatelja vedno več

25.11.2015 | 12:45

Medtem ko so eni želi ...

Medtem ko so eni želi ...

... so drugi piro vezali v snope.

... so drugi piro vezali v snope.

Delačeva in Zadnik

Delačeva in Zadnik

Še pred nekaj leti na Kočevskem ni bilo pire, sedaj pa se zdi, da je je in je bo vsako leto več. »Navdušil me je prijatelj Miran Novak. Dal mi je seme, zato sem jo lani v jeseni posejal,« pravi Robert Zadnik iz Kočevja. »Vsaj plevel ne bo rasel,« pa se strinja z njim tudi njegov prijatelj Marko Knavs s Trate, ko mu je Zadnik predlagal, da bi piro posejal tudi on.

Ne gre za velike površine. Pravzaprav gre za majhne. Zadnik je namreč piro posejal na dva ara veliki njivi v Kočevju, na prostoru med Turjaškim naseljem in Marofom, Knavs pa na približno enem aru njive na Trati. A tudi to je nekaj. Še posebej, ker oba pravita, da bosta letos v jeseni posejala piro še na večjih površinah. Zadnik ima v najemu tudi njivo, na kateri letos pridelka skorajda ni več bilo. »Zemlja je slaba, nič več ne raste,« pravi in dodaja, da pa je ravno zemlja, ki ni preveč gnojena, za piro najboljša. »Zakaj bi rasla samo trava, če si lahko pridelamo hrano,« pa razmišlja Knavs, ki namerava zato, da bo posejal piro, vzeti v najem še eno njivo. »Zemljo je treba samo zorati in piro posejati. Potem pa sama raste. Nobenega dela ni več potrebnega, razen da se jo potem še požanje in omlati,« pravita oba o malo vloženem trudu, ki je potreben za to, da si bosta lahko sama doma pekla zdrav kruh.

REŠILI ROČNO ŽETEV

»Letos se je zgodilo nekaj nenavadnega. Zaradi vročine je pira dozorela 14 dni prej kot običajno,« pravi Darja Delač Felda, ravnateljica OŠ Ob Rinži, za katero je Novak v zahvalo za to, ker so mu pomagali požeti njegovo 15 arov veliko njivo pire v Šalki vasi, predlani zoral še 12 arov veliko njivo, na katero je šola posadila piro. Po prvi ročni žetvi pire samo na Novakovi njivi so tako lani poželi na star način piro tudi na šoli dani njivi, kjer pa so letos piro poželi istočasno kot pšenico, 20. julija. Ker je bila Delačeva, ki je sicer tudi predsednica Turističnega društva Kočevje, ravno tedaj na dopustu, so žetev opravili s kombajnom. Delačeva je bila zato prepričana, da letos žetve pire na star način ne bodo izpeljali.

Novak, ki je prvič posejal piro v Šalki vasi pri Kočevju pred štirimi leti, letos namreč na Kočevskem pire ni sadil. »Na isto njihovo se jo lahko sadi dve leti,« pojasnjuje Delačeva. A se je spet zgodilo nekaj nepričakovanega. Obiskal jo je Zadnik. Delačeva, ki je vedela, da je Novak lani piro sejal samo v občini Dolenjske Toplice, ni pa vedela, da je svojega prijatelja nagovoril, da poseje piro v Kočevju in da je Zadniku to uspelo tudi pri njegovem prijatelju, se je razveselila. »Prišel je kot naročen. Tako smo tudi letos lahko piro ročno želi,« pravi zadovoljno, ker jim je uspelo rešiti prireditev, za katero so se pred dvema letoma odločili, da bo postala tradicionalna, in tako letos organizirati 3. žetev pire.

PRIDELEK KAR LEP

»Pira je bila že preveč zrela. Veliko klasja je odpadlo. Pri piri je problem, da če je prezrela, odpade cel klas in ne samo posamezna zrna,« pravi Delačeva o ročni žetvi pire na Zadnikovi in Knavsovi njivi preteklo sredo, pri kateri je sodelovalo 9 žanjcev. Slab pridelek pa prijateljev ni odvrnil od pire. Nasprotno. Prav lahko se zgodi, da bosta za piro navdušila še kakšnega prijatelja, tako da bo prihodnje leto na Kočevskem še več tistih, ki bodo želi piro. Spodbudno je namreč, da so šolniki, ki so piro pravočasno poželi, s pridelkom zadovoljni.

»Lani je bilo mokro leto, zato smo se bali, kaj bo s kaljivostjo. Čeprav je bilo vlažno in slabo vreme, pa je bilo seme dobro. Dali smo preveriti: kaljivost je bila 100-odstotna,« pravi Delačeva o lanskih vremenskih pogojih in jesenski setvi. Vreča semena, ki so jo posejali, jim je prinesla pridelek 5 in pol vreče pire. Glede na to, da so imeli svoje seme, da so ročno sejali in da je bila pira ekološko pridelana, je to, kot pravi Delačeva, kar lep pridelek. Prihodnje leto pa bodo s piro zasejali del njive pri šoli. Razmišljajo o treh arih, njiva pa bi služila za demonstracijo.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista, 13. avgusta 2015

M. Leskovšek-Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava