DL: Aronija izpod Gorjancev - Sadež, ki je zdrav in nezahteven

22.11.2015 | 16:15

Tina je morala nasad aronije pred ptičjimi gosti zaščititi z mrežami. (Foto: M. B.-J.)

Sedaj je čas za obiranje aronije. (Foto: M. B.-J.)

Pred časom smo že pisali o Tini Badovinac, ki ima že vrsto let cvetličarno v Novem mestu, a se je odločila, da bo v prihodnje pridelovala sadje in zelenjavo na belokranjski zemlji, na Selih pri Jugorju, kamor se je družina preselila pred desetletjem. Čeprav je seznam vsega, kar vzgaja na koščku zemlje pod Gorjanci, dolg, pa v teh dneh še posebno pozornost namenja aroniji.

Aronija zaradi dobrih lastnosti postaja vse bolj prepoznavna med ljudmi, a ko je pred desetimi leti Tina posadila prvih 20 grmičkov, je pri nas le malokdo kaj vedel o njej. Pred štirimi leti jih je posadila še 200, največ pa lansko jesen, tako da sedaj na domačiji Milči, kot se imenuje dom Badovinčeve, raste 1.100 grmov. V teh dneh ima Tina z aronijo še posebno veliko dela, saj to jagodičevje dozoreva od 20. avgusta do 10. septembra. »Aronija je lahko zrela na grmu mesec dni in jagode ne odpadejo, ampak se odstotek zdravilnih snovi v njih le še povečuje. To je dobro zato, ker je ni potrebno obrati hkrati in ker lahko skoraj mesec dni uživamo sveže jagode z grma,« pravi Badovinčeva, ki se je odločila, da bo letos del pridelka prodala svežega, da bodo ljudje lahko spoznali okus tega jagodičevja in skupaj s svojim sadjem tudi sami pripravili marmelade, džeme, čežane, sokove, likerje in še kaj. Predvsem želi pokazati, da je potrebne malo aronije za okusne in zdravilne sadne izdelke.

SADEŽ PRIHODNOSTI

Aronija, ki ji pravijo tudi sadež prihodnosti, izvira iz Severne Amerike. Uporabljali so jo že Indijanci pri prehrani in zlasti pri pripravi zdravilnih napitkov. V 19. stoletju je prišla v Evropo in pred slabim desetletjem tudi v Slovenijo, kjer so pogoji za njeno pridelavo zaradi ugodne klime in čistega okolja tako rekoč idealni. Zreli plodovi aronije vsebujejo velike količine biofenola, katehina, antocianina, folne kisline, veliko vitaminov, a tudi betakaroten, kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod in fosfor. Zaradi velike količine tanina in flavonida je aronija največji doslej poznani naravni antioksidant in je uvrščena med zdravilne rastline.

Raziskave so pokazale, da aronija zmanjšuje tveganje za različne bolezni. Deluje antikancerogeno, saj ščiti pred negativnimi učinki prostih radikalov in degeneracijo zdravih celic v človeškem tkivu in krvni plazmi. S tem zavira tudi proces staranja organizma. Zmanjšuje slab holesterol v krvi, pomaga pri boleznih srca in ožilja, krepi odpornost in ugodno vpliva na zdravje številnih človeških organov. Skrajšuje tudi čas celjenja ran in jih dezinficira.

DOBRA ODLOČITEV

»Moram priznati, da sem zelo redko tako ponosna sama nase, ker mi je uspelo v invaziji novih vrst jagodičevja prepoznati prav aronijo. Ne zaradi njene enostavne in nezahtevne vzgoje, pač pa zaradi vsebnosti vseh zdravju koristnih snovi. Edina slaba lastnost aronije, če bi lahko temu tako rekla, je njen trpek okus. A odkar jo pridelujem, jo spoznavam na drugačen način in mi je postala pravi izziv. Še zlasti pa, ko mi je pred dvema letoma takrat tri leta stara vnukinja pomagala pri obiranju. Hotela sem jo prepričati, naj poje vsaj kakšno jagodo, ker je zelo zdravilna, a jo je izpljunila, češ da ni dobra. Dejala mi je, naj naredim sladek sok iz aronij, da ga bo tudi ona pila. Ni mi bilo treba dvakrat reči in že sem eksperimentirala. Uspelo mi je narediti breskov sok z aronijo, ki je prejel na ocenjevanju zlato medaljo. Naslednje leto sem naredila sokova iz malin in ribeza, vsakemu pa sem dodala še aronijo in prav tako sta bila nagrajena z zlatima medaljama. Moja letošnja novost bo sok aronije z dodatkom kanadske šmarne hrušice in brez dodatnega sladkorja, ki se mu izogiba vedno več ljudi,« načrtuje Badovinčeva.

Zaradi zdravilnosti lahko odrasel človek poje le 10 do 20 jagod aronije na dan ali popije deciliter čistega soka. Prav zato, ker je njena uporaba omejena, se je Tina odločila, da aronijo uporabljala skupaj z drugim sadjem. Tako je prišla do receptov, po katerih je sok okusen, da ga je mogoče zaužiti tudi v večjih količinah in da ga lahko pijejo tudi otroci.

Tina bo s pomočjo svoje družine letos sama obrala aronijo, ki na pecljih ostane v hladilniku sveža do 14 dni in ne izgubi na kakovosti. »Načrtujem pa, da si bodo prihodnje leto lahko prišli ljudje sami nabrat sadeže. Letos želim ugotoviti, kakšen bo odziv, prepričana pa sem, da bodo tisti, ki dajo veliko na zdravo prehrano, gotovo prepoznali kvaliteto aronije,« pove Tina Badovinac.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista, 20. avgusta 2015

M. Bezek-Jakše