DL: Dojenje - Lahko je raj, lahko pa je tudi pekel

20.11.2015 | 13:50

Dojenje je lahko čisti užitek, lahko pa je tudi prava muka. (M. L.-S., Foto: A. Sedovšek)

Dojenje je lahko čisti užitek, lahko pa je tudi prava muka. (M. L.-S., Foto: A. Sedovšek)

Vseslovenski festival dojenja do sedaj še ni potekal v nobenem od krajev z območja, ki ga pokriva Dolenjski list, v Dojiva.se pa upajo, da že prihodnje leto bo. Zato že sedaj vabijo k sodelovanju »doječke in nosečke« s tega območja. (M. L.-S.; Foto: A. Sedovšek)

Vseslovenski festival dojenja do sedaj še ni potekal v nobenem od krajev z območja, ki ga pokriva Dolenjski list, v Dojiva.se pa upajo, da že prihodnje leto bo. Zato že sedaj vabijo k sodelovanju »doječke in nosečke« s tega območja. (M. L.-S.; Foto: A. Sedovšek)

»Verjamemo, da je dojenje temelj zdravega razvoja otrok in s tem tudi temelj kvalitetnejšega življenja, razvoja otrok in življenjske harmonije,« pravi Marina Popović Frangež, pobudnica pred dvema letoma ustanovljene podporne skupine Dojiva.se. »Vemo pa tudi, da dojenje ni enostavno. Lahko je trnova pot, polna zmot, dvomov, težav,« dodaja.

»V medijih se dojenje prikazuje kot blaženo stanje, brez težav. A ni tako enostavno,« pravi. Dojenje je res lahko raj, a je lahko za mlado mamico tudi pravi pekel, pot od pekla do raja pa težka. »Rešitev je podpora in samozavest, ki pa je mame dobimo veliko premalo. Namesto tega smo deležne hitrega priporočila dodatkov, tehtanja otrok in vlivanja nezaupanja vase,« pravi.

TEŽJE KOT VČASIH

Dojenje danes ni več tako enostavno, kot je bilo v času naših babic. Čeprav imajo danes mamice na voljo celo vrsto najrazličnejših informacij, se srečujejo s številnimi težavami. »Naše babice so lažje dojile, čeprav so imele po več otrok, delale na polju in je bila na njih vsa teža gospodinjskih opravil in skrbi za otroke. Vedele so le za levo in desno dojko in se z drugim niso obremenjevale. Danes pa smo mame neučakane. Čim prej bi se rade vrnile v svoj tempo življenja,« pravi. Posledica tega, ko dobijo občutek, da samo dojijo, previjajo in kuhajo, pa je, da prehitro odnehajo dojiti.

TEMELJ ZA ŽIVLJENJE

»Za novorojenčke in dojenčke je dojenje najboljša hrana. Še več: dojenje je več kot le zadovoljevanje prehranskih potreb, je tudi tolažba, občutek varnosti in topline. Za zdrav razvoj otroka, njegovo čustveno stabilnost in odraščanje je dojenje najboljša popotnica,« pravi in dodaja, da mati gradi otroku temelj življenja tudi skozi dojenje. »V mleku je ogromno informacij,« pravi. Otroka naj bi se samo dojilo vsaj do šestega meseca, naprej pa po potrebi. Nič pa ni narobe, kot pravi, če se ga izključno samo doji tudi do 9. ali 10. meseca.

POMEMBNA PODPORA

»S podporo mamicam jih želimo opogumiti, da kljub pogostim začetnim težavam ne odnehajo dojiti. Pri tem se med seboj povezujemo in si medsebojno pomagamo,« pravi o delu podporne skupine Dojiva.se. Skupina deluje na družbenem omrežju Facebook in je z več kot 3.500 uporabnicami največja slovenska skupina za podporo in promocijo dojenja. Namenjena je predvsem pomoči mamicam pri težavah z dojenjem, številne mamice in nosečnice pa v njej iščejo nasvete tudi za druge izzive, ki jih prinaša čas nosečnosti in materinstva. Z namenom širjenja zavedanja o pomenu dojenja za zdrav razvoj otroka je Dojiva.se ob letošnjem svetovnem dnevu dojenja pripravil že drugi vseslovenski festival dojenja. Festival je potekal v 14 mestih po Sloveniji, posvečen pa je bil povezovanju med »doječkami in nosečkami«, da bodo lahko bodoče mamice že v času nosečnosti pripravljene na izzive, s katerimi se srečajo v minutah, urah, dnevih in tednih po porodu.

TEŽAVE ŽE V PORODNIŠNICI

»Težave se začnejo, žal, že in predvsem v porodnišnici,« pravi. Stroki sami po sebi ne oporekajo, menijo pa, da s postavljanjem norm, koliko mora otrok pridobiti v  dveh, treh dneh, in ki so, kot pravi, drugačne od norm svetovne zveze za dojenje, mamice, ki so rodile prvič, pripeljejo v stanje psihoze. Frustracijo, pridobljeno v porodnišnici, da mora otrok vsakodnevno pridobivati težo, nadaljujejo tudi doma. Otroka vsak dan tehtajo in so zaskrbljene, če denimo ne pridobi 30 g ali če za 10 g shujša. »En dan ne pomeni nič. Tudi odrasli pojemo kakšen dan več, drugi dan pa nam morda paše pol manj,« pravi in dodaja, da na Dojiva.se vsakodnevno dobivajo vprašanja o naraščanju teže dojenčka in pristavljanju. Težava pri tem je tudi, kot pravi, da so tudi informacije, ki jih dajejo o pridobivanju teže dojenčkov mamicam patronažne sestre, zelo različne.

POMEMBNA SAMOZAVEST

»Če nimaš v sebi, da boš dojila in da zmoreš, ne pomaga nič. Pomembna je predvsem samozavest,« pravi in dodaja, da se mora mati odločiti, ali bo dojila. »Če se odloči, da ne bo, naj bo iskrena do sebe in si to prizna, naj se ne izgovarja, da ni bilo dovolj mleka, da so bile dojke prazne,« pravi. Da daje otrok roke v usta, ni pokazatelj, da mati nima dovolj mleka in da mu mora začeti dajati nadomestke. »Le potrpeti je treba dva do tri dni in ponudba ter povpraševanje se uravnotežita,« pravi. Pomembno pa je tudi, da si mati vzame čas za dojenje. »Nekateri otroci so tudi po eno uro na dojki,« pravi in dodaja, da tudi s tem ni nič narobe.

DOJENJE KJERKOLI IN KADARKOLI

Staro pravilo je, da se mora otroka dojiti na 3 ure, v Dojiva.se pa pravijo: Ne otroka dojiti na uro. »Poslušati je treba njegov naravni ritem,« pravi. Če otrok joka, je lahko lačen, žejen, ga kaj boli, mu je neugodno, ga je strah, si želi objem … »Tudi če se hoče samo pocrkljati, ni s tem nič narobe,« pravi. Zato zagovarjajo, da se otroka podoji kjerkoli in kadarkoli. »Tudi v trgovini, lokalu, na tržnici …« pravi. Dojenje kjerkoli in kadarkoli je bil tudi moto lani prvič organiziranega srečanja doječih mam v različnih krajih po vsej Sloveniji. Svojo prvo akcijo promocije dojenja so namreč usmerili v sprejemanje dojenja na javnih mestih.

NARAVNO ODSTAVLJANJE

Veliko mamic, ki dojijo, se sprašuje, kdaj prenehati dojenje. Tudi tu ni pravila. »Zame je najboljše naravno odstavljanje, ko začne otrok sam opuščati dojko. So pa bolj redki otroci, ki sami zavrnejo dojko,« pravi. Po raziskavah in priporočilih svetovne zveze za dojenje je čas naravnega odstavljanja od dojenja v otrokovi starosti od 3. do 7. leta. To pa pomeni, da se lahko otroka doji tudi še, ko ta že hodi v šolo. »Če je zdrav odnos, če to obema ustreza, je to povsem v redu,« pravi. Drugače pa je, kot pravi, če si tega ne želita oba. »Če bo mati dojila, otrok pa si tega ne bo želel, ga bo s tem naučila, kako se podrejati željam drugim, kako potlačiti svoja čustva,« pravi. Slabo popotnico za življenje pa bo dala mati otroku tudi, če ga bo dojila, ker bo tako zahteval otrok, sama pa si tega ne bo več želela.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista, 13. avgusta 2015

M. Leskovšek-Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava