DL: Ohranjajo lik partizana, za kritike se ne zmenijo

15.11.2015 | 17:00

V četi tudi prepevajo partizanske pesmi ob harmonikarski spremljavi Slavka Franka. (Foto: L. M.)

Gorjanska četa je videti kot prava partizanska četa. Na sliki na enem od dogodkov na Bučki. (Foto: L. M.)

Milan Kranjc (Foto: L. M.)

Že nekaj let se na raznih shodih in srečanjih po Sloveniji, na katerih obujajo spomin na dogodke iz NOB, pojavlja društvo Gorjanska četa. Borci so oblečeni v partizanska oblačila s titovko ali triglavko na glavi, oboroženi, nosijo slovensko trobojnico z rdečo zvezo, spremlja jih harmonika.

Četa zbudi veliko zanimanja. Da se bolje predstavijo tudi domači javnosti, so se preteklo soboto, 8. avgusta, v okviru šentjernejskega občinskega praznika Jernejevo 2015 predstavili v Gorenjem Vrhpolju na dnevu odprtih vrat, ko je Krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Šentjernej organizirala tudi pohod po poteh zgodovine ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne.

Na razstavi so po besedah predsednika društva in poveljnika Gorjanske čete Milana Kranjca predstavili orožje, ki so ga partizanske enote uporabljale v času NOB. Dogodek je pospremil tudi kulturni program. »Naš namen je ohranjanje lika partizana, partizanstva in njihovih vrednot v času NOB, kajti pojavljala so se zaničevanja partizanstva in izkrivljanje resnice o partizanskem boju. Ampak nam je pomembna zgodovina in jasno je, kdo je bil agresor. Z našo četo spodbujamo in krepimo vrednote NOB in domoljubja,« pravi Kranjc.

Društvo Gorjanska četa je nastalo pred štirimi leti. Za zdaj šteje 44 članov, od tega trideset, ki so opremljeni kot partizani – oblečeni v par tizanske uniforme, izdelanih po originalnih vzorcih in z identičnimi oznakami in opremo partizanov ter opremljeni z orožjem, kot so ga uporabljali. Imajo več italijanskih vojaških karabink, karabinke Mauser, ki jih je uporabljala stara jugoslovanska vojska, nemške brzostrelke (Šmaiser), ruske brzostrelke (Špagin), nemške mitraljeze, bombe vseh vrst in še kaj.

Orožje so večina kupili sami člani od uradnih zbiralcev v Sloveniji, kar sploh ni poceni. »Orožje je originalno, ampak trajno onesposobljeno in neuporabno za bojevanje, zanj imamo vsa ustrezna potrdila,« pove Kranjc in doda, da se tudi pri ostali opremi borcev in oznakah strogo držijo zgodovinskega izročila. Uporabljajo čine iz obdobja 1943-1946, v četi vladajo tudi hierarhija – od poveljnika do borca - ter čini od desetnika do kapetana. Društvo Gorjanska četa je ime dobilo po pravi Gorjanski četi, ki je le ta 1942 prerasla v Gorjanski bataljon. Imajo tudi svojega harmonikarja - Slavka Franka, ki vodi kulturno sekcijo.

Gorjanska četa zbudi veliko pozornosti. Kjer se pojavi, jih v glavnem sprejemajo z navdušenjem, pravi Kranjc, se pa najdejo tudi drugačni odzivi. Na vprašanje, kaj porečejo, ker lik par tizana pri mnogih Slovencih zbudi tudi negativna čustva, glede na zgodovinska dejstva, da je bil NOB tudi r evolucionaren prevzem oblasti, ki je med vojno in po njej zunaj sodno pobil na tisoče in tisoče svojih političnih nasprotnikov Slovencev, in da je komunizem v Evropi spoznan kot eden od treh velikih totalitarnih sistemov, Kranjc odgovarja, da je zgodovina jasna in da se ve, kdo je bil na pravi strani in kdo pomagač agresorja ter da je komunizem Slovencem le prinesel veliko dobrega. »Če koga moti delovanje naše čete, pa ne moremo pomagati,« zaključuje.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista, 13. avgusta 2015

L. Markelj