Prijetno druženje z esperantom na Pleteršnikovi domačiji

28.10.2015 | 10:35

Scenarista prireditve: Anton in Reneja MIhelič

Scenarista prireditve: Anton in Reneja MIhelič

»Pleteršnikovi pevci« s harmonikarjem Lojzetom Ogorevcem so s štirimi pesmimi in z dodatno »Ĝojigas min….« prijetno popestril »esperantski večer«

»Pleteršnikovi pevci« s harmonikarjem Lojzetom Ogorevcem so s štirimi pesmimi in z dodatno »Ĝojigas min….« prijetno popestril »esperantski večer«

Slastne domače dobrote in žlahtna kapljica v kleti Pleteršnikove domačije so pripravljeni…..

Slastne domače dobrote in žlahtna kapljica v kleti Pleteršnikove domačije so pripravljeni…..

V četrtek, 22. oktobra 2015, je Klub esperantistov Posavja - KEP, skupaj z Društvom »Pleteršnikova domačija«, v rojstni hiši slavnega slovenskega jezikoslovca Maksa Pleteršnika, v prijazni vasici Pišece, organiziral izjemno uspešno prireditev »Druženje z esperantom na Pleteršnikovi domačiji«.

Nastopili so člani KEP: Anton in Reneja Mihelič, Edi zanut in Peter Simonišek, izjemen pevski zbor »Pleteršnikovi pevci« s harmonikarjem Lojzetom Ogorevcem in uspešen mladi flavtist Janž Rener iz Pišec. »Klubovci« so na svojih oblačilih ponosno nosili emblem kluba, namen večera pa je »nakazovala« tudi esperantska zastava, katere pomen in simboliko je Mihelič prisotnim posebej predstavil.

»Esperantskemu večeru« je prisostvovalo več kot 20 udeležencev, med njimi tudi: predsednik in podpredsednik Združenja za esperanto Slovenije – ZES, mag. Janez Jug in mag. Ostoj Kristan, s soprogo dr. Metko Duhovnik, velik prijatelj KEP in odličen esperantist Davorin Jurač iz Prevalj na Koroškem, predsednik Društva »Pleteršnikova domačija«, Martin Dušič in novinarka časopisa »Posavski obzornik«, Natja Sunčič Jenko. Del prireditve je odlično slikovno in zvočno posnel Davor Lipej iz podjetja Videokom Brežice, kar je razvidno na tej povezavi.

Prireditev je spadala k obeleževanju »Evropskega dneva jezikov«, ki je sicer 26. septembra, vendar zaradi obilice dela v vinogradih, na poljih in v kleteh, kar je značilno za te kraje, je bila izvedena s časovnim zamikom.

Osnovna tema dogodka je bil krajši prikaz zgodovinskega razvoja esperanta, s posebnim poudarkom na nekaterih pomembnejših mejnikih v tem razvoju. Na tem mestu navajam le nekaj najpomembnejših, kot so npr.:

•izid prvega esperantskega učbenika utemeljitelja esperanta, poljskega očesnega zdravnika Ludviga Lazarja Zamenhofa »Lingvo Internacia« (Mednarodni jezik), 26. julija 1887; na ta dan esperantisti po vsem svetu obeležujemo »Dan esperanta«,

•leta 1908: ustanovljeno Svetovno esperantsko združenje – UEA,

•10. decembra 1954 je Generalna skupščina UNESCA, v Montevideu v Urugvaju, sprejela resolucijo o podpori esperantu,

•leta 1985: UNESCO spodbudi države, članice ZN za uvedbo esperanta v šolske načrte,

•leta 2007: 7. Kongres EEU v Mariboru,

•leta 2014: 10. Kongres EEU na Reki, Hrvaška; kjer sem sodeloval z referatom o lokalnih oblikah esperantskega gibanja,

•letos, od 25. julija do 1. avgusta, je bil v Franciji že omenjeni 100. Svetovni esperantski kongres, in za nas v Brežicah, 25. julija, pomembno mednarodno prijateljsko srečanje (prisotno 55 esperantistov iz Slovenije, Hrvaške in BiH), z osnovno temo o regijskem sodelovanju med esperantskimi društvi,

•od 9. do 11. oktobra je v Opatiji na Hrvaškem potekala že 18. Konferenca Alpe-Jadran. Na teh konferencah se družimo esperantisti iz Slovenije in iz sosednjih držav. Med 11 udeleženci iz Slovenije sva bila prisotna Anton in Reneja, člana KEP in imel sem čast pozdraviti udeležence tega pomembnega srečanja esperantistov. Osrednja tema konference je bila »Jadransko morje - morje Srednje Evrope«.

Nastopajoči so izpostavili tudi organiziranost esperantskega gibanja v Sloveniji, kjer delujejo Esperantski društvi Maribor in Ljubljana, Železničarsko esperantsko društvo Maribor, neformalna skupina KEP in ZES kot krovna esperantska organizacija. Pri tem je bil posebej poudarjen pomen prizadevanj za ponovno uvedbo esperanta v osnovne šole, kot izbirnega predmeta. Udeleženci so bili povabljeni k obiskom prihodnjih esperantskih prireditev, med drugim tudi k udeležbi v 30-urnem krožku osnov esperanta »Z esperantom do novih prijateljev«, ki se bo pričel 5. novembra 2015, ob 17.00, tokrat na domu Antona in Reneje Mihelič.

Vsako leto potekajo po vsem svetu mednarodni izpiti esperanta po enotnem evropskem referenčnem okviru. Letos je bil tak izpit za nas najbližje v Subotici, v Vojvodini. Udeležili so se ga tudi trije iz Slovenije: Nika Rožej iz Kranja, predsednica Esperantskega društva Ljubljana, Davorin Jurač iz Prevalj in Anton Mihelič, predsednik KEP. Vsi trije so izpit uspešno opravili na nivoju B1K.

Predstavljen je bil zanimiv dialog med dvema namišljenima »novima prijateljema«, esperantistko iz Madžarske in esperantistom iz Italije, nato pa so se poskusili tudi ostali na kratko predstaviti v esperantu.

Slišali smo tudi pesmi Ivane Vatovec in Srečka Kosovela: Bela Krajina (Blanka pejzaĝo) in Kraška jesen (Karsta aŭtuno) v slovenščini in v esperantu.

Poseben poudarek je bil dan številni esperantski literaturi, filmom radiu in TV, kongresom, konferencam, taborom, številnim oblikam formalnega esperantskega izobraževanja, esperantu na svetovnem spletu, kot oblikam resnih prizadevanj za polnopravno uveljavitev esperanta kot enakopravnega mednarodnega jezika.

Dan je bil tudi določen poudarek pomenu prevoda evropske himne, »Ode radosti«, katere petje bi bilo glede na to, da je to himna vseh Evropejcev, upravičeno edino v esperantu, jeziku, ki ni last nobenega naroda posebej, obenem pa je lahko last vseh.

Poleg pregleda zgodovinskega razvoja esperanta so nastopajoči esperantisti prikazali nekatere osnovne značilnosti esperantske slovnice. Pri tem so v tako imenovani »pogovorni delavnici« sodelovali tudi ostali udeleženci večera. Prisotni so tako lahko na prijazen način spoznali praktično uporabnost, dokajšnjo enostavnost in lepoto esperanta.

Za lažje sodelovanje v že omenjeni »delavnici« in za boljše razumevanje teme večera so prisotni že pred začetkom prireditve prejeli zgibanko ZES »Esperanto je gibalo jezikovne demokracije« in list z najosnovnejšimi pojmi v esperantu za vsakdanjo rabo.

Ostoj Kristan je »na ogled postavil« nekaj esperanstske literature, ki so jo udeleženci lahko tudi kupili. Tudi posebne znamke so bile na razpolago. Posebej je predstavil bilten ZES »Informacije«, kjer so objavljeni različni prispevki o esperantskem gibanju, tako v slovenščini kot tudi v esperantu.

Na koncu so udeleženci, ob pomoči harmonikarja in »Pleteršnikovih pevcev« in razdeljenega teksta, skupaj zapeli Ĝojigas min vivo kampara« (Veseli me življenje podeželjsko) kot del priredbe znane slovenske ljudske »Prav luštno je res na deželi«.

Osnovni namen prireditve je bil na prijazen način prikazati preprosti neesperantski javnosti pomen gibanja za esperanto za enakopravno mednarodno komuniciranje in nekatere možnosti spoznavanja in učenja tega jezika, ki bi lahko postal drugi jezik slehernega naroda na svetu.

Tako vsebino prireditve kot posebnost lokacije lahko ocenjujemo kot možen zametek tako imenovanega »esperantskega turizma« v Sloveniji.

Pridne gospodinje Milena Dušič, Marjanka Bedič in Reneja Mihelič so za udeležence srečanja pripravile odlične prigrizke, kjer ni manjkalo obloženih kruhkov, enkratnega ajdovega kolača, okusnega jabolčnega zavitka, orehove pite,….Ob zapeti zdravljici in prilegajoči kapljici odličnega Dušičevega letošnjega »mladega vina«, ki bo kmalu, ravno za njegov god, postalo »ta pravo«, pa se je prijetno druženje nadaljevalo globoko v jesenski večer.

Vabilo za prireditev so organizatorji oglaševali v različnih medijih: na posebnem letaku ob prazniku Občine Brežice »Brežiški oktober«, v rubriki časopisa Posavski obzornik »Kam v Posavju?«, na spletni strani KEP, na FB-profilu predsednika KEP in na mednarodnem spletnem portalu »Evropski dan jezikov«.

Naj zaključim z mislijo, ki jo je v pisni zahvali esperantistom zapisal predsednik Društva »Pleteršnikova domačija«, Martin Dušič:

»Najlepša hvala vsem našim dragim gostom prvega esperantskega druženja na Pleteršnikovi domačiji oz. Pleteršnikovem muzeju v Pišecah, ki je bilo nadvse prijetno in poučno; poskušali smo se v komunikaciji esperantskega jezika in tudi skupaj s Pleteršnikovimi pevci zapeli lepo slovensko narodno "Oj lepo je res na deželi"-seveda v esperantščini. To res ni bilo le srečanje samemu sebi v namen, ampak nas je obogatilo in oplemenitilo v etičnosti človeškega duha. Želimo si še kaj tako prijetnega.«

Tekst: Anton Mihelič
Foto: Davorin Jurač

Galerija

_u-esperanto (1)
_u-esperanto (10)
_u-esperanto (11)
_u-esperanto (2)
_u-esperanto (3)
_u-esperanto (4)
_u-esperanto (5)
_u-esperanto (6)
_u-esperanto (7)
_u-esperanto (8)
_u-esperanto (9)
_u-esperanto

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto štiri in tri: