DL: Kakšno meso jemo - Veste, kaj kupujete pod pultom?

13.10.2015 | 14:45

Foto: arhiv DL

Ob zadnji aferi v zvezi z neustreznim označevanjem sledljivosti mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji smo se na to temo pogovarjali z direktorjem Kmečke zadruge Sevnica Borutom Florjančičem. Kmečka zadruga je namreč že vrsto let poznana po suhomesnatih izdelkih in mesu, zato so pred dvema letoma tej kvaliteti dali ime Grajske mesnine.

Njihova zgodba se je začela že pred 40 leti in ves ta čas so mesarji prisegali na tradicionalen okus. Zato, kot pravi Florjančič, njihovi recepti niso skrivnost. Sol, poper, česen, dim in veliko truda. Tradicionalen način je zahteven, saj ne pozna bližnjic, ki jih prinašajo konzervansi, t. i. štarter kulture, ojačevalci okusa. Pod streho Grajskih mesnin domujejo še ekološko meso in mesnine krškopoljskega prašiča, za katerega računajo, da bo v bodoče postal eden od razpoznavnih znakov regije.

Najstarejša salamiada je doma v Sevnici, zato so lani sprejeli izziv in naredili tradicionalno sevniško salamo po receptu priznanih sevniških salamarjev, ki jo za zdaj ponujajo le v svojih poslovalnicah.

Na vprašanje, ali bi kupci morali vedeti, pri katerih trgovcih oziroma proizvajalcih je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odkrila nepravilnosti, Florjančič odgovarja, da je kupec kralj, ki mora vedeti, kaj kupuje. »Na mestu pa je vprašanje kupcem, če se vedno vprašajo, kje in kaj kupujejo, ko kupujejo meso in mesne izdelke po garažah in pod pultom. Uspeh nas, lokalnih proizvajalcev, je odvisen od tega, kako uspešno se bomo postavili po robu cenovno ugodnim izdelkom, ki s seboj nosijo »zanimive « zgodbe,« pravi Florjančič in dodaja, da je samooskrba s svinjino v desetih letih padla na 25 odstotkov in ne kaže, da se bo kaj spremenilo na bolje. Trg govedine pa od ruskega embarga naprej zaznamujejo velika nihanja odkupnih cen živine in povečan uvoz govedine predvsem iz Poljske in Estonije.

»Predstavljate si, kaj to pomeni za mesarje, ki baziramo na lokalni surovini. Podjetja, ki iščejo le kratkoročen učinek poslovanja, so se v povečanem obsegu usmerila na govedino iz uvoza in to jim trenutno prinaša zanimiv dobiček. Skrb, da se bo tudi samooskrba z govedino poslabšala, je zelo realna,« je zaskrbljen, a hkrati tudi optimističen. »Zgodba o mesu je jasna. Na nas je, da pridemo bliže h kupcu in mu ponudimo zdravo hrano. Druga plat medalje pa je vzgoja kupca, da bo v prvi vrsti cenil lokalno. To je prav gotovo širša naloga, ki se začne doma, v vrtcu, verjamem pa, da postajamo narod, ki se zaveda pomena usmerjenosti v lokalno,« pravi.

Sami govejo živino kupujejo v krogu največ 40 kilometrov okoli Sevnice in ravno ta kvalitetna in okusna govedina je naredila dobro ime pri poznavalcih. Žal pa je prašičereja stagnirala in so tako primorani svinjino uvažati.

Glavni stebri poslovanja Kmečke zadruge Sevnica so kmetijstvo, Grajske mesnine, oddelek les in trgovina. Zadnje imenovana prinaša tudi največjo realizacijo in zaposluje največ delavcev. Grajske mesnine so paradni konj, ki jim prinaša prepoznavnost široko po Sloveniji, prav tako pa zagotavljajo stabilen trg številnim lokalnim rejcem. Zaposlenih imajo okoli 145 delavcev, v trgovinah pa najemajo tudi sezonsko delovno silo, saj so vezani na dinamiko del v kmetijstvu. Glede na trenutno stanje na trgu ne načrtujejo povečevanja zaposlovanja.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista, 9. julija 2015

R. Žnidar