George Axelrod: Sedem let skomin, KC Janeza Trdine Novo mesto

13.10.2015 | 19:30

Režija: Primož Ekart

Igrajo: Ajda Smrekar, Gregor Čušin, Gregor Gruden, Mojca Funkl / Anja Drnovšek, Sebastian Cavazza

Produkcija: MGL

Trajanje: 95 minut in nima odmora

Na sporedu:

12.10.2015 ob 19:30, Gledališki abonma in izven

13.10.2015 ob 19:30, Gledališki abonma in izven

KOMEDIJA O TEM, KAJ SE ZGODI, KO SE SEDMIM LETOM ZAKONA PRIDRUŽI KRIZA SREDNJIH LET.

Menda po sedmih letih skupnega življenja, ko smo že dobro utrjeni in utrujeni od vsakodnevne rutine, nastopi trenutek, ko nas zamika, da bi partnerja zapustili ali pa vsaj skočili čez plot. Se noro zaljubili in se predali goreči strasti. Tako se vse bolj dozdeva tudi Richardu, postavnemu in čednemu moškemu srednjih let, ki za nekaj dni ostane sam v razgretem stanovanju, saj je njegova soproga Helen s sinom odšla na počitnice.

Ko s kozarcem viskija v roki med poslušanjem tekme meditira o svojih čarih in o vseh ženskah, ki bi jih lahko imel, ga skoraj ubije litoželezni lonec, ki pade z zgornjega balkona. Sreča v tej nesreči je tudi njena povzročiteljica: mlada, prikupna in privlačna podeželanka, ki poleti, ko so vsi na počitnicah, skrbi za sosedov vrtiček. Beseda da besedo in nekaj trenutkov zatem se Richard in dekle ob kozarčku penečega vina znajdeta pri njem na zofi. Čeprav sta si zelo simpatična, ne gre vse gladko. Richard obračunava z notranjimi očitki slabe vesti in napadi ljubosumnosti, ker izve, da se njegova žena, medtem ko on »sameva doma«, na večerji zabava s svojim občudovalcem. Dekleta, ki je ravno na prvi stopnički televizijske kariere, pa tudi ne mika zveza z nekom, ki je že poročen in bi bil lahko njen oče ali vsaj starejši brat. Nič ne kaže, da se bo iz tega izcimilo kaj več kakor le prijeten klepet. Pa vendar: po okusni večerji, začinjeni z obilo smeha, oba ugotavljata, da sta drug z drugim lahko tako naravna in sproščena, kot že dolgo nista bila.

Leta 1955 je Billy Wilder po Axelrodovi komediji posnel film z istoimenskim naslovom, uspeh filma pa je Axelroda zalučal med uspešne filmske scenariste. In prav iz tega filma je sloviti prizor, v katerem veter, ki piha skozi rešetke nad podzemno železnico, privzdigne frfotavo krilo dražestne Marilyn Monroe in jo poveliča v pop ikono 20. stoletja. Tedanja neusmiljena cenzura je filmsko različico te romantične komedije oropala sočnosti in žgečkljivosti – zato na koncu ne izvemo, kaj se je v resnici zgodilo. Sta končala med rjuhami ali ne? Na to vprašanje pa bo zagotovo odgovorila tokratna predstava!

Odmevi:

Režiser Primož Ekart je spretno prepletal prvine resničnega in fantazijskega, ljubezenske komedije, melodrame in trilerja. /…/ V nosilni vlogi prepričljivega, po sili zvestega moža in asketa Richarda, ki se za hip sicer osvobodi, a si tudi spravljivo prostovoljno nadene nazaj okove in plašnice meščanskih konvencij, je Sebastijan Cavazza ponovno pokazal široko paleto očarljivih igralskih veščin ter (po)poln nadzor nad žlahtno odrsko izraznostjo. S kultno vlogo zapeljivega Dekleta je dobila imenitno vstopno priložnost nova članica MGL Ajda Smrekar, ki jo je tudi prepričljivo izkoristila. Ne da bi posnemala nekdanjo pop ikono Marilyn Monroe, je polnokrvno oživila svežo in privlačno bistroumnost sodobnega ambicioznega ter patriarhalnih konvencij osvobojenega dekleta, ki za en sam prijeten večer ni pripravljeno žrtvovati svoje prostosti.

Slavko Pezdir, Delo

Vendar pa Ekartovim Skominam, ki na skok čez plot pogledajo precej realno, brez obsojanja, razgibanosti ne manjka: bodisi da jo vanjo vnaša pester glasbeni izbor (Jure Longyka) in njegove koreografske (Katja Hrastar) izpeljave – vključno s »predpriklonom«, ki tudi v kostumografski (Alan Hranitelj) navezavi prikliče in hkrati že rahlo parodira filmske podobe – bodisi je dosežena s posameznimi komičnimi prijemi, denimo v upodabljanju oseb, kakršna je na primer karikaturna figura psihiatra (Gregor Čušin). Ta ima sicer, tako kot žena (Mojca Funkl) in njen občudovalec (Gregor Gruden), stransko vlogo; v glavnini igro podajata Sebastian Cavazza v vlogi moža in Ajda Smrekar, ki v MGL debitira v vlogi njegove sosede: prvi prikaže postavnega, precej energičnega moškega, ki se s svojimi naglas izrečenimi samogovori, tudi vidno zavirajočimi pomisleki kot v nekakšno potrditev obrača k občinstvu, druga je v rahli robatosti vaške provenience sprva skorajda deško dekle, ki pa v razvijanju odnosa pokaže tudi veliko milejši obraz ter ga ob nastopu neizbežnega slovesa preprede z izrazom bridkosti.

Ana Perne, Dnevnik

Opombe:

• Predstavo vnovič uvrščamo v naš program, saj smo jo morali lani zaradi poškodbe igralca nadomestiti z drugo.