DL: Kaj je javno in kaj zasebno? Ko frči nad vašim posestvom ...

10.10.2015 | 14:30

Ilustrativna slika (Foto: news.online)

V zadnjem času so postali zelo popularni kvadrokopterji s kamerami, ponekod popularno imenovani tudi droni. Gre za majhno zračno plovilo oziroma brezpilotni letalnik, voden z daljinskim upravljanjem, ki ima možnost video snemanja z višine. Kupile so jih različne organizacije, od gasilcev do gorskih reševalcev, policistov, organizatorjev prireditev, pa tudi posamezne medijske hiše. Vse več kvadrokopterjev pa je tudi v zasebni lasti, saj so cene vse bolj dostopne tudi posameznikom.

A tovrstno snemanje lahko marsikoga pošteno razjezi, sploh če mu dron frči nad glavo. Tako je bilo nedavno tudi na območju Brezovice na Bizeljskem, kjer je predstavnik mariborskega podjetja za agrarna preučevanja po naročilu snemal vinograd Janeza Šekoranje. To je močno razburilo soseda Francija Kelherja, sicer brežiškega občinskega svetnika in predsednika sveta KS Bizeljsko, ki je v roke vzel puško in streljal na kvadrokopter. Strel je napravo oplazil, ranjenih pa, na srečo, ni bilo. Kljub temu so incident obravnavali policisti.

Ob tem se pojavlja vprašanje, kaj se sme in kaj ne, saj sistem snemanja z brezpilotnim letalnikom lahko posega v pravico do svobode gibanja, splošno pravico do zasebnosti, pravico do nedotakljivosti stanovanja, komunikacijske in informacijske zasebnosti, svobode izražanja, zbiranja, združevanja in še bi lahko naštevali. Izpostavljajo se tudi možnosti etičnih tveganj zaradi uporabe letalnikov, kot so diskriminacija, učinki zastraševanja glede svobodnega uveljavljanja človekovih pravic, dehumanizacija nadzorovanih, javno nezadovoljstvo in odpor proti nadzoru in pojav zlorabe podatkov za druge namene, o čemer govori tudi študija, ki jo je na to temo naročila Evropska komisija.

Kako izkoristiti prednosti kvadrokopterjev in obvarovati temeljne človekove pravice, se v svojem poročilu sprašuje tudi informacijska pooblaščenka. V pisarni so dokument izdelali z namenom, da opozorijo na izzive, ki jih za varstvo človekovih pravic, predvsem pa za pravico do zasebnosti, predstavljajo izjemne možnosti, ki jih prinaša ta tehnologija, v poročilu pa so navedena tudi priporočila zakonodajalcu, organom pregona, upravljavcem in posameznikom. Menijo namreč, da bodo brezpilotni letalniki prej ali slej korenito spremenili svet, v katerem živimo. »Prednosti, ki jih prinašajo, in novih zmožnosti, ki jih nudijo, ne bo mogoče ignorirati. Kot pri marsikateri drugi tehnologiji bomo zelo verjetno priča njihovi bolj ali manj uspešni regulaciji, številnim nespametnim in nevarnim uporabam ter zlorabam. Kot družba se bomo morali odločiti, kje bomo postavili meje in kako bomo spodbujali koristne ter zavirali negativne vidike njihove uporabe,« so prepričani v pisarni informacijske pooblaščenke.

Ta zakonodajalcem med drugim priporoča ureditev področja na način, ki bo omogočal izkoriščanje številnih priložnosti brezpilotnih letalnikov, zagotavljal varno rabo in obenem določil ustrezne varovalke za zagotavljanje in varovanje temeljnih človekovih pravic. Posameznikom, ki uporabljajo brezpilotnike, pa informacijska pooblaščenka priporoča varno in odgovorno uporabo ter spoštovanje pravice do zasebnosti drugih. »Preden nekoga posnamete ali zberete druge podatke o njem, se prepričajte, ali se s tem strinja,« priporočajo v pisarni informacijske pooblaščenke.

Za nezakonito zvočno ali slikovno snemanje, zlorabo osebnih podatkov in druge posege v pravice drugih ste lahko namreč kazensko, civilno ali prekrškovno odgovorni, od vas se lahko izterja tudi odškodnina za povzročeno škodo ali poseg v pravice drugih.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista, 9. julija 2015

R. Žnidar