DL: Manj onesnaževanja in domači les; daljinsko ogrevanje dražje od obstoječega?

7.10.2015 | 11:30

Simbolna slika (foto: arhiv)

Leta 2011 so začeli v Semiču graditi sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki je bil dokončan oktobra naslednje leto. S poskusnim obratovanjem so začeli spomladi 2012, z rednim pa oktobra isto leto. Občina Semič je še pred gradnjo sistema sklenila koncesijsko pogodbo s podjetjem Zarja Kovis iz Kamnika, pozneje pa so to pogodbo prenesli na podjetje Zarja Ekoenergija Semič.

Semiški svetniki so obravnavali poročilo o delovanju daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v letih 2013 in 2014, ko je sistem daljinskega ogrevanja deloval v celotni sezoni. Kot je v poročilo o poslovanju zapisal direktor Ivan Hribar, je bila proizvodnja toplote v načrtovanem obsegu, odvzem toplote pri porabnikih pa je bil manjši od načrtovanega. Hribar vidi razlog za to v tem, da so imeli uporabniki še obstoječe energente, pa tudi toplejšo zimo, a tudi dejstvo, da so v stanovanjske bloke pred priklopom na daljinsko ogrevanje vgradili delilnike, stanovalci pa so pri ogrevanju še bolj varčevali, kot je dopustno.

Leta 2013 je podjetje v Semiču ustvarilo za 160.000 evrov prihodkov ter imelo dobrih 2.000 evrov čistega dobička. Leto pozneje je bilo prihodkov za 133.000 evrov, dobička pa za 2.400 evrov. Hribar je zatrdil, da so dosegli pričakovane rezultate in da so v večini primerov imeli uporabniki manjše stroške ogrevanja kot pred priključitvijo na daljinsko ogrevanje. Spomnil je tudi na okoljski, energetski in požarni vidik takšnega ogrevanja, saj se je namesto iz 60 kadilo le iz treh dimnikov, medtem ko je bilo izpustov ogljikovega dioksida v zrak za nekaj sto ton manj. Pomembno je tudi, da vso surovino dobijo iz lokalnega okolja.

Predsednik odbora za gospodarstvo in lokalni razvoj Vili Malnarič je Hribarju predlagal razmislek o takšni cenovni politiki, da bodo odjemalci ostali priključeni na daljinski sistem in da bodo privabili še nove. Danijel Golobič iz odbora za družbene dejavnosti pa je dejal, da je težko dobiti nove odjemalce, če je daljinsko ogrevanje dražje od obstoječega ogrevanja. Po njegovem je velik problem plačilo priključka in fiksni del cene. Kot primer je navedel semiški gasilski dom, kjer so se stroški ogrevanja v kurilni sezoni z nekdanjih 1.000 do 1.200 evrov dvignili na 1.800 do 2.000 evrov.

Ivan Hribar je pojasnil, da so bili doslej vsi priključki brezplačni. V prihodnje pa se lahko brezplačno priključijo le odjemalci v bližini centralnega sistema. Cene pa lahko spremenijo le, če se bo povečal odjem toplote. Glede gasilskega doma je dejal, da v njem ni kontinuiranega ogrevanja.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista, 2. julija 2015

M. Bezek-Jakše