DL: Ribarnica Glivar praznuje 25-letnico

5.10.2015 | 14:45

DL: Ribarnica Glivar praznuje 25-letnico
Trebanjska ribarnica je znana po lignjih, ki jih sami tudi čistijo. (Foto: J. S.)

Trebanjska ribarnica je znana po lignjih, ki jih sami tudi čistijo. (Foto: J. S.)

Ribarnica Glivar letos praznuje 25-letnico poslovanja. (Foto: J. S.)

Ribarnica Glivar letos praznuje 25-letnico poslovanja. (Foto: J. S.)

Pred petindvajsetimi leti je Tomaž Glivar, takrat skupaj s prijateljem Slavkom Zorcem, odprl ribarnico v Trebnjem. Čeprav na začetku niti slučajno ni poznal vseh rib, je bil pripravljen sprejeti izziv, se spominja Glivar, ki se je izučil in izpopolnjeval ter posel tudi začel. Po treh mesecih mu je Zorec svoj delež prodal in od takrat Glivar že četrt stoletja sam uspešno hodi po podjetniški poti.

Glivar, sicer strojni ključavničar, je pričakoval, da bo začel orodjarstvo ali kaj podobnega, vendar je priložnost prepoznal v ribarnici, saj tovrstne prodajalne v Trebnjem in okolici ni bilo. In če se je nekdaj prodalo največ filejev, danes stranke iščejo predvsem sveže ribe, pripoveduje. Z odprtjem različnih trgovskih centrov se je namreč ponudba zmrznjenih rib bistveno povečala. Kot se spominja Glivar, se je po odprtju prvega centra sicer dva meseca poznal upad strank, a se je večina ljubiteljev dobrih rib vrnila.

PARADNI KONJ SO LIGNJI

Ljudje največ kupujejo osliče, orade in sardelice ter druge sveže ribe, odvisno od ulova, pove, če si kdo zaželi kaj posebnega, ribe zagotovi tudi po naročilu. Paradni konj trebanjske ribarnice pa so lignji, saj jih sami tudi čistijo. Tako ponje prihajajo tudi stranke iz Novega mesta in Ivančne Gorice, s čimer so uspeli zapolniti vrzel, ki jo je zarezala finančna in gospodarska kriza zadnjih let, razlaga Glivar.

Poleg prodaje rib se namreč ukvarjajo tudi s predelavo. Pred 20 leti so pakirali osliče, morske liste in podobno, ribe so tudi panirali, a je sčasoma konkurenca, predvsem iz tujine, z nižjimi cenami postala preostra. Danes čistijo predvsem lignje, okrog 50 ton na leto, v najboljših časih so jih tudi do 100 ton, pravi. Lignje večinoma čistijo ročno, pri tem je v prvi vrsti pomembna njihova kakovost. »Tudi očiščeno mora biti kakovostno in hitro zamrznjeno,« dodaja Glivar, saj, kot pravi, jih prav kakovost loči od konkurence in zago tavlja zadovoljstvo kupcev.

DOSTAVA IN PRODAJA NA TERENU

Ribarnica ribe zagotavlja tudi za nekatere gostilne pa tudi šole in vrtce, čeprav je bilo teh nekdaj bistveno več. »Oskrbovali smo šole od Ljubljane pa do Dobove,« se spominja Glivar, a so jih veliko izgubili po letu 2000, ko so se začeli javni razpisi in s ceno niso mogli več konkurirati grosistom. Na drugi strani je s tem upadla kakovost, opozarja direktor trebanjske ribarnice, vendar se tudi v tovrstnih ustanovah vse bolj zavedajo pomena kakovosti; tako imajo nekatere šole in vrtci danes že pester ribji jedilnik, ne le osličev, kot so bili vajeni nekdaj.

Mnogi se še spominjajo, kako je Glivar ribe prodajal tudi na terenu, od vasi do vasi, polnih 23 let. Zdaj se enkrat tedensko vozi le še v Sevnico, kjer ima, kot pravi, dobre stranke. Tudi sicer se stranke rade vračajo v njegovo ribarnico, kjer jim zna tudi svetovati, kako ribo najbolje očistiti in pripraviti. »Nekateri ribe pečejo na olivnem olju, kar ni prav. Treba jo je peči na navadnem olju, in ko je pripravljena, jo lahko položiš na prtiček, nato pa preliješ z olivnim oljem ali tržaško omako. Tako olivno olje ohrani svoje sestavine, ki jih s segrevanjem drugače uničiš,« ve povedati Glivar.

POSEL IN GLASBA

V trebanjski ribarnici so poleg Glivarja zaposleni še trije, največ za delo v predelavi. Kot pravi direktor, posel ni lahak in treba je mnogo požrtvovalnosti, sprostitev pa že vsa leta najde v glasbi. Že 31 let ima namreč svoj ansambel, začel je izdelovati tudi harmonike. »To delam za hobi, iz duše in za dušo,« pove Glivar, ki bo, kot pravi, do upokojitve vodil ribarnico, nato pa naslednika nima. Tako bi se lahk o zgodilo, da bodo Trebanjci in drugi okoliški prebivalci izgubili svojo ribarnico, ki je med drugim poznana tudi po peki rib, s katero popestrijo tukajšnje prireditve, kot sta Iz trebanjskega koša in Slovo poletju.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista, 2. julija 2015

J. Sinur

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava