DL: Vinska klet Frelih - Več kot sto let tradicije

5.9.2015 | 15:45

Veronika Frelih s penino Kappelman, ki si je prislužila naziv svetovnega šampiona med penečimi vini. (Foto: J. S.)

Veronika Frelih s penino Kappelman, ki si je prislužila naziv svetovnega šampiona med penečimi vini. (Foto: J. S.)

Vinska klet Frelih iz Šentruperta si je na nedavnem mednarodnem ocenjevanju vin Vino Ljubljana prislužila svetovnega šampiona za penino Kappelman l. 2006. Gre za prvi svetovni naziv v domači vinski kleti, čeprav se lahko pohvalijo tudi s številnimi drugimi nagradami in priznanji. A vrhunska vina prav gotovo niso naključje, pač pa plod dolgoletnega znanja in izkušenj, saj se lahko pohvalijo z več kot stoletno vinogradniško tradicijo.

»Naziv svetovnega šampiona je bil veliko presenečenje. Nisem ga pričakovala, nisem si niti mislila, da imamo tako kakovostna vina. Obenem pa je to nagrada za vsa leta dela, ki ga je najprej vložil moj tast in nato moj mož,« pripoveduje Veronika Frelih, ki je pred enim letom po moževi smrti prevzela vodenje vinske kleti. Penina Kappelman je bela suha penina, izdelana iz vina zeleni silvanec, nagrajeni letnik 2006 pa je približno sedem let zorel na drožeh, kar je pomembno prispevalo k njegovi kakovosti, meni Frelihova.

Vinska klet Frelih je sicer najbolj znana po Penini od fare – rose penini, ki jo izdelujejo iz žametne črnine – in Cvičku od fare. Podobno kot Kappelman je iz zelenega silvanca izdelana tudi Šentrupertska penina, le da ta vsebuje malo več sladkorja. Največ seveda pridelajo cvička PTP, ob tem pa tudi nekaj t. i. mirnega vina – zeleni silvanec in modro frankinjo. V svojem vinogradu, ki se v Zadragi pri Šentrupertu razprostira na 4,5 hektara, imajo blizu 23 tisoč trt, največ žametne črnine, po okrog štiri tisoč trt je modre frankinje in zelenega silvanca, nekaj imajo tudi sivega in modrega pinota. Na leto pridelajo med 30 in 45 tisoč litrov vina, ki ga hranijo v kleti v Šentrupertu.

Pri obdelavi vinograda in kletarjenju pomagata dva zaposlena, pravi Frelihova, ob večjih delih, kot so rez, prva spomladanska vez in seveda trgatev, najamejo tudi dodatne delavce. Oba zaposlena sta pri hiši že 15 oz. 18 let, zato sta bila s svojim znanjem v veliko pomoč tudi Frelihovi, ko je prevzela vodenje dejavnosti. »Pri hiši sem sicer že 35 let, tako da sem delo spremljala, vendar nikoli nisem bila z vinogradom in predelavo tako tesno povezana,« razlaga in dodaja: »Trudim se, da bi dejavnost obdržali, saj je bilo vanjo vloženo ogromno dela in ljubezni.«

Frelihovi so namreč vinogradniško zgodbo začeli pisati konec 19. stoletja. »Tastov ded se je takrat priselil iz Vipavske doline, od koder je prinesel znanje in veselje do vinske trte. V Zadragi je kupil uničen vinograd in ga začel obnavljati,« pripoveduje Frelihova. A leta 2003 je stari vinograd popolnoma uničila toča, zato so glavnino posekali in zasadili novega. »Ostali smo brez pridelka, in da ne bi izgubili tržnega deleža, je tast ustanovil vinsko klet, da je lahko odkupil grozdje,« kar se je izkazalo za dobro odločitev, pravi, saj so vse do leta 2008, ko v novem vinogradu še ni bilo dovolj pridelka, morali grozdje odkupovati; od takrat jim zadostujejo lastne količine doma pridelanega grozdja.

Dejavnost dopolnjujejo še s hišo vina v Šentrupertu, kjer so pred desetimi leti najprej odprli kavarno, nato še gostilno, prenočišča in kongresno dvorano. Za uspeh je potreben nenehen boj na trgu, kjer je konkurenca ostra, vina so kakovostnejša kot pred leti, pravi Frelihova, ne nazadnje je na trgu tudi veliko sivih prodajalcev z nižjimi stroški pridelave, zato lahko vino ponudijo po nižji ceni.

A prav vinogradništvo in vinarstvo sta priložnost tudi za promocijo Slovenije v  mednarodnem prostoru. »Turizem postaja pomembna gospodarska dejavnost in to je zagotovo ena od zanimivosti, ki lahko pritegne turiste, saj imamo na majhnem območju veliko različnih tipov in vrst vina,« namreč meni Frelihova, ki tako nadaljuje uspešno vinogradniško tradicijo družine Frelih.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista, 11. junija 2015

Joži Sinur

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava