Po suho robo v Ribnico - 40. Ribniški semenj in 16. Rokodelski festival

5.9.2015 | 14:40

Ta konec tedna vse poti vodijo v Ribnico, kjer v okviru Ribniških dnevov 2015, Turistično društvo Ribnica v nedeljo, 6. septembra, pripravlja že 40. RIBNIŠKI SEMENJ in 16. ROKODELSKI FESTIVAL, tradicionalno kulturno-etnografsko prireditev, ki jo vsako leto obišče okrog 50.000 obiskovalcev, število stojnic pa je tudi že preseglo številko 500.

»Ribničan je včasih rad hodil v tujino, rad pa se je tudi vračal domov. Če je ostalo kaj cvenka, je bilo še toliko boljše. Zadnje čase pa smo zgodbo obrnili. Zdaj mi radi vidimo, da gostje pridejo k nam v Ribnico, da si pogledajo kaj vse izdelujemo in kaj uporabnega zase izberejo,« pravi Jože Levstek, župan Občine Ribnica, ki je, kar se gospodarstva tiče, svojevrsten fenomen. »Čisto vsa podjetja v občini delajo pozitivno in lahko rečemo, da imajo ljudje dovolj dela. Ko se pokaže kriza v industriji, pa doma izdelajo več suhe robe in lončenih izdelkov. Ribničani smo ljudje, ki znamo vsako vašo željo uresničiti in vam ponuditi tisto, kar potrebujete,« vabilo na nedeljski Ribniški semenj sklene župan Levstek, ki od suhorobarskih izdelkov prisega na leseno žlico.

»Čar tega ribniškega praznika je, da tako ali drugače sodelujemo vsi Ribničani: športniki, ki predstavljajo svoje znanje in dosežke, mladi obetavni glasbeniki, obrtniki s svojimi bogatimi izkušnjami ter ne nazadnje vsi prebivalci, ki so ta dan pripravljeni počakati minuto več, da pridejo domov,« pravi Jože Zakrajšek, predsednik TD Ribnica, ki letos praznuje 110. letnico delovanja.

Zgodovina sejma suhe robe:

Sejem suhe robe in lončarstva ima v Ribniški dolini dolgo in bogato tradicijo. Prvi sejmi so se odvijali v 16. stoletju, ko so imeli ribniški tržani s cesarskim dovoljenjem tedenske sejme kot posebno trško svoboščino. Ti sejmi so bili posebno živahni ob 'žegnanjih'. Trženje je vzpodbujal tudi ribniški graščak, ki je po urbarju iz leta 1573 pobiral le stojnino, ostalih dajatev domačinom ni bilo potrebno plačevali. V začetku 16. stoletja so si Ribničani postavili tudi lastno sejmišče, t.i. »kavmav« (Kaufmauer). To sejmišče, ki je stalo na prostoru današnje Miklove hiše, so Ribničani dolgo hranili v dobrem stanju. Skozi stoletja so se sejmi selili v Sodražico, pa znova v Ribnico, od leta 1976 pa imamo v Ribnici spet vsakoletni sejem suhe robe in lončarstva.

RIBNIŠKI DNEVI 2015 - 40. RIBNIŠKI SEMENJ in 16. ROKODELSKI FESTIVAL

             nedelja, 6. september

9.15     TRADICIONALNI SEMANJI SPREVOD PO GLAVNI ULICI  

10.00   ODPRTJE SEMNJA

            -           pozdravni nagovor predsednika Turističnega društva

                        Ribnica Jožeta Zakrajška

            -           pozdravni nagovor župana Občine Ribnica Jožeta Levstka

             -           govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja

11.00   v gradu: osrednji program

         6. Suhorobarske igre, zabavno tekmovanje

11.00 na zvoniku cerkve sv. Štefana: Plezalni klub Ribnica že tradicionalno organizira plezanje na zvonik ribniške cerkve. Vsi, ki bi se radi preizkusili v plezanju, pridite v času semnja pod zvonik. Člani PK Ribnica bodo poskrbeli za adrenalinsko izkušnjo in vašo varnost.

11.00–15.00 v gradu: Ju-jitsu stojnica

11.00–11.15 program Demo teama Ju-jitsu zveze Slovenije (atraktivna predstavitev vrhunskih tekmovalcev)

11.15–11.30 ju-jitsu delavnica – člani Siborja vabijo obiskovalce na preizkus oz. ponovitev enostavnih ju-jitsu tehnik oz. otroških iger (najboljši trije posnemovalci dobijo praktično nagrado)

11.30–11.45 prikaz ostalih ju-jitsu tehnik mlajših in starejših članov, ki bodo prikazovali otroške ju-jitsu igrice, tekmovanje v tehnikah, ju-jitsu borbi, ne wazi, ostale ju-jitsu tehnike iz programa za polaganje (transportni prijemi, davljenje, parterne tehnike …), samoobrambne tehnike (varnostni organi)

11.45–12.00 ju-jitsu delavnica

12.00–12.15 program Demo teama Ju-jitsu zveze Slovenije (organizator Ju-jitsu zveza Slovenije)        

12.00–20.00 na parkirišču pri Zavarovalnici Triglav: animacijsko-zabavni program        (organizator Ribniški študentski klub)

13.00 v gradu: koncert Godbe na pihala Šmarješke Toplice          (organizator KUD Ribniški pihalni orkester)

13.00 na grajski zelenici: prikaz šolanih psov in agilityja članov KD Ribnica          (organizator Kinološko društvo Ribnica)

14.00 v gradu: nastop Društva mažoret in plesalcev Ribnica         (organizator Turistično društvo Ribnica)

15.00 pred Rokodelskim centrom:  5. IZBOR ZA KRALJICO SUHE ROBE

Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah: poznavanje, izdelovanje in prodaja suhe robe. Zmagala bo tekmovalka, ki bo zbrala najvišje število točk. Kraljico in prvi dve spremljevalki čakajo bogate nagrade!

Poleg bogatih nagrad izbrano kraljico med mandatom čaka tudi častna naloga predstavljati kraj in tradicionalno suho robo ter sodelovanje v sprevodu na Ribniškem semnju.

Tekmovanje bo z glasbenim nastopom popestrila glasbena skupina Fortissimo.

16.00 v gradu: koncert klape Gallus ter vokalnega kvarteta in dixieland ansambla  Stari mački

Dvorišče pred Rokodelskim centrom

16. Rokodelski festival – predstavilo se bo 60 rokodelcev iz vse Slovenije, vsi s certifikatom Art&Craft Slovenija, ki je znak kakovosti in pomeni izdelke domače in umetnostne obrti. Poleg izdelkov suhe robe in lončarstva, ki bodo predstavljeni na osrednjem Škrabčevem trgu in pred Miklovo hišo, bo to odlična priložnost za ogled, kako ti izdelki nastajajo, in nakup najžlahtnejših izdelkov domače in umetnostne obrti Slovenije!

Dvorišče pred Rokodelskim centrom

Med 9. in 19. uro predstavitev rokodelcev iz tujine. Letos se nam bodo pridružili rokodelci iz Slovaške, Madžarske, Poljske, Češke in Srbije. Predstavili se bodo tudi Rokodelski centri iz Slovenije.

Delavnica Rokodelskega centra

Predstavitev pletarske in lončarske šole (pletarje in lončarje boste lahko opazovali pri delu).

STALNE RAZSTAVE

•        Škrabčeva domačija v Hrovači – nominiranka za naziv Evropski muzej leta 2004,

dan odprtih vrat med 12. in 18. uro.

•       V Galeriji Miklova hiša je med 9. in 19. uro na ogled razstava Prophetae domestici.          

•      V Muzeju Ribnica v gradu so od 9. do 19. ure na ogled razstave:

            - Suha roba in lončarstvo,

            - Ribnica, veličina majhnosti,

            - Boj krvavi zoper čarovniško zalego,

             - Gostilne, kot smo jih poznali nekoč.

Sredi grajskega zelenja je na ogled Park kulturnikov.

•      V Rokodelskem centru Ribnica lahko od 9. do 19. ure obiščete Muzejsko trgovino  in si ogledate razstave:

            - V korak s časom (sodobna proizvodnja suhe robe in lončarstva),

            - Nove možnosti in priložnosti lesne industrije ­– Crowdfunding,

            - Razstava izdelkov pletarske in lončarske šole 2014/15,

            - Podobe ustvarjalnosti dr. Zmage Kumer, vtisnjene v razkrivanje pesemskega izročila,

            - Zaključna razstava likovnih del slušateljev »Lice-ja« letnik 2014/15.

DRUGA OBVESTILA ZA SEMANJI DAN:

• na Škrabčevem trgu: izdelovalci domačih suhorobarskih in lončarskih izdelkov,

• v gradu: predstavitev ponudnikov turističnih storitev, dogodkov in izbrane kulinarične ponudbe,

• pri župnijski cerkvi:

- razstava domačih izdelkov in dobrot izpod rok Društva podeželskih žena Ribnica,

- čebelarski proizvodi,

• pred Ideal centrom: gobje specialitete in gobarska razstava v Ideal centru,

• na parkirnem prostoru ob Bistrici: ribje jedi,

• pri Lovskem domu na Opekarski cesti: divjačinske jedi.

ŽUPAN:

Spoštovane obiskovalke in obiskovalci 40. Ribniškega semnja suhe robe in lončarstva ter 16. Rokodelskega festivala!

Ribniški semenj suhe robe in lončarstva praznuje letos svojo 40. obletnico in že šestnajstič zapovrstjo ga spremlja tudi Rokodelski festival. Semenj že štiri desetletja krepi in utrjuje kulturni, gospodarski in etnološki položaj Ribnice in Ribniške doline. Največji pomen ima za domače gospodarstvo, saj mu omogoči, da se predstavi slovenski in tuji javnosti, hkrati pa je semenj izvrstna priložnost za obiskovalce, da spoznajo dolino suhe robe in lončarstva.

Obkroženost z gozdovi Velike in Male gore je Ribnici omogočila globok stik z naravo in naravnimi materiali, ki ga Ribničani in Ribničanke še vedno čutimo, in nam kroji usodo. Neposredna bližina prostranih gozdov nam je pomagala, da smo temeljito spoznali značilnosti tukaj rastočega lesa, ga začeli obdelovati in iz njega izdelovati lepe in uporabne izdelke. K dodatnemu razmahu suhorobarstva je prispeval krošnjarski patent, ki ga je izdal cesar Friderik III, in ni trajalo dolgo, da smo bili Ribničani prisotni po vsej Evropi.

Lesna obrt in izdelava lončarskih izdelkov že stoletja predstavljata dodaten vir zaslužka mnogim, ki imajo veselje in smisel za delo z lesom in glino. Tudi zato je Ribniška dolina ob lastnem znanju in ob domačih, naravnih danostih lažje prebrodila različne krize z zavestjo, da je treba živeti od dela lastnih rok in ne od tujih kreditov.

Jasno kot ob belem dnevu je, da sama izdelava še tako uporabnih izdelkov ne bi bila dovolj, če jih ne bi znali tudi prodati. O tem se boste lahko na semnju prepričali kar sami, ko boste stopali po Škrabčevem trgu in sosednjih ulicah. Ribničani smo namreč že zdavnaj »pogruntali«, da vsaka kupčija veliko lažje steče, če je prodajalec vesel in dobre volje. Le-te nam še do danes ni zmanjkalo in ker je ne prodajamo, nam je najbrž tudi še lep čas ne bo!

Prav posebej smo v Ribnici veseli, da ribniško gospodarstvo kljub vsem težavam iz leta v leto napreduje in imamo zato eno najnižjih brezposelnosti v državi. Zato se moramo za uspešno delo zahvaliti vsem podjetnikom in obrtnikom, ki v razvojnem smislu postavljajo ribniško občino v sam vrh razvitosti.

Pa še to: naša uspešna zgodovina nam pritrjuje, da boste Ribničana zelo težko dobili na levi nogi …

Spoštovani!

Zagotovo bo tudi letos pri nas prijetno, zato ste vsi prav lepo povabljeni, da nas obiščete v Ribnici!

Jože Levstek, župan Občine Ribnica

Dobrodošli na 40. Ribniškem semnju

V ponos si štejem, da imam čast in odgovornost napisati uvodne vrstice v zloženki Ribniški semenj 2015, ki letos praznuje 40. obletnico. Ne gre zgolj za še en semenjski dogodek, ampak za družbeni pojav večjih dimenzij, ki druži in povezuje Ribničane in vabi obiskovalce iz celotne Slovenije. Na Ribniškem semnju se zberejo sorodniki, ki se niso videli celo leto, veselo pokramljajo in uživajo v semenjskem dogajanju. Na semenj pridejo ljudje, ki si zaželijo lep nedeljski izlet.

Brez zadržkov lahko rečemo, da je Ribniški semenj eden najbolj prepoznavnih simbolov Ribnice. Živi in se razvija že 40 let. V tem času je doživel spremembe, vedno pa obdržal svojo bit. Čar tega ribniškega praznika je, da tako ali drugače sodelujemo vsi Ribničani: športniki, ki predstavljajo svoje znanje in dosežke, mladi obetavni glasbeniki, obrtniki s svojimi bogatimi izkušnjami ter ne nazadnje vsi prebivalci, ki so ta dan pripravljeni počakati minuto več, da pridejo domov.

Letošnji Ribniški semenj je jubilejni, s tradicijo dolgo štirideset let. Kot predsednik TD Ribnica želim tradicijo obdržati še naprej in ji dodati novosti, ki bodo ribniškemu semnju vdahnile svežino. Letos vas čaka popolnoma spremenjen sprevod – predstavili se bodo ribniški izdelovalci suhe robe in lončarstva, turistični vlak in različni dogodki, ki vam bodo popestrili dan.

Jože Zakrajšek, predsednik TD Ribnica

40 LET RIBNIŠKEGA SEMNJA

VRE, VRE, VRE

Saj poznate tisto znamenito ribniško: Vre, vre, vre, mi smo Ribn'čanje? Že od leta 1975, ko se je saga o ribniškem semnju suhe robe in lončarstva začela, jo pojejo ob odprtju in naznanjajo tradicijo, ki ji v etnološkem smislu menda nihče ni kos. Kajti na ribniškem trgu in vseh stranskih ulicah se na prvo nedeljo v septembru vedno zgodi enako: mesto preplavijo izdelovalci izvirnih domačih rokodelskih obrti, pridružijo se jim tudi mojstri raznih slovenskih starih in sodobnih umetnostnih obrtniških vej, za zabavno nakupovanje pa skrbijo še ponudniki vseh mogočih storitev. Tako semenj postane pisan in živ, z več kot petsto stojničarji, obiskovalci pa se štejejo v deset tisočih.

Ne spomnimo se, da bi v štiridesetih letih semenj zaradi slabega vremena kdaj odpadel, morda je bil le malo skrajšan. Dobro pa vemo, da se vedno krešejo iskrive besede in da obiskovalci ne tipajo po denarnicah, ampak jih znajo na široko odpreti.

Zgodovinski pregled tradicionalnega ribniškega semnja sledi na drugih straneh. Če se sprašujete, kako je vse skupaj nastalo, vam bomo rekli le, da vse dobre stvari nastanejo skorajda same po sebi, spontano. Vse, kar se nato odvija okrog tega dogodka, pa je premišljena organizacija Turističnega društva Ribnica, ki z maloštevilnimi zanesenjaki spravi tako zelo množično prireditev vsako leto znova na plano.

In ne samo to. TD Ribnica je tudi eden izmed nosilcev kulturnega dogajanja v mestu, saj že sedem let prireja Grajske večere ter na ta način izkoristi enega najlepših grajskih ambientov. Jagodni izbor nastopajočih kaže na to, da poletne prireditve znova preraščajo v festival, ki je v 60. letih že gostil izbrane kulturne ustvarjalce. Dogajanje pred semnjem smo poimenovali kar Ribniški dnevi.

V Ribnici se v organizaciji TD Ribnica prireditve dogajajo tedensko ves julij in avgust, vrhunec pa predstavlja prav semenj.

Alenka Pahulje

RIBNIŠKI SEMÈNJ

110 let Turističnega društva Ribnica in 40 let ribniškega semnja

DRUŠTVO ZA OLEPŠEVANJE KRAJA

Pred sto desetimi leti (l. 1905) je bilo v Ribnici ustanovljeno Turistično olepševalno društvo, ki je, kot že samo ime pove, skrbelo za urejenost in snažnost kraja. Ribnica se je že od prihoda železnice leta 1893 zavzemala za turistični razvoj in verjetno s tem namenom ustanovila tudi društvo, zato ni čudno, da je bila Ribnica, ki je imela svoj hotel in tudi kopališče, že zgodaj vpisana med turistične kraje. V obdobju med obema vojnama se je skrb za videz kraja dvignila na zavidljivo raven. Ureditev drevoredov, parka, povečanje kopališča, postavitev javnega stranišča in številne druge pridobitve so lepšale Ribnico.

Po vojni se je društvo aktivno vključilo v ureditev Ribnice, ki so ji vojne poškodbe vzele obraz. Sodelovali so pri ureditvi struge Bistrice, njenega nabrežja, gradu, aktivnosti so izvajali tudi skupaj z Muzejskim društvom. Člani obeh društev so bili pogosto isti ljudje, ki so bili aktivni in so delovali na več področjih, vsekakor pa takšni, ki so želeli Ribnici prinesti napredek. 

Nekateri ključni projekti Turističnega olepševalnega društva, ki se je konec šestdesetih let preimenovalo v Turistično društvo:

* Sodelovanje pri organizaciji Ribniškega festivala v zgodnjih šestdesetih letih.

* Leta 1963 odpre društvo lastno trgovino Spominkarstvo za prodajo suhe robe in lončarstva. Prodaja ribniških izdelkov, ki je takrat zelo cvetela, je presegla meje takratne države Jugoslavije; ponudba ni mogla več zadostiti povpraševanju. Vsako leto se je prodalo vse, kar je bilo pripravljeno za prodajo in še več.

* Leta 1968 je iz Italije, kjer so se tiskali, prispelo prvih štirideset barvnih prospektov ribniške občine. To je prvi prospekt Ribniške doline nasploh.

* Društvo organizira etnografsko in folklorno prireditev »Prevoz bale po ribniško« …

Posebej pa je treba izpostaviti vlogo Turističnega društva pri organizaciji tradicionalne prireditve Ribniški semènj, ki je turistično-etnološka prireditev, ter njeno vlogo pri oblikovanju Parka kulturnikov.

To je le drobec iz zgodovine društva, ki je bogata in za Ribnico zelo dragocena.

In tako kot vedno, za dejanji stojijo ljudje, ki so vsak po svoje prispevali k dragoceni beri ribniškega turističnega bogastva.

SEJMI V RIBNICI NEKOČ

Ribniški trg je eden izmed najstarejših trgov na Kranjskem. S trškimi pravicami iz leta 1350 je verjetno dobil tudi pravico do sejmov. V 16. stoletju je cesar dovolil ribniškim tržanom posebno trško svoboščino, pravico do tedenskih sejmov. Verjetno je bil to tudi eden od razlogov, zaradi katerega so na začetku 16. stoletja postavili svoje lastno sejmišče, imenovano »kaumau«. (verjetno iz nem. kaufen – kupiti in die Mauer – zid, stena).  Tedenski sejmi so bili na preizkušnji v času turških vpadov, vendar so si jih kasneje Ribničani priborili nazaj, dokončen udarec pa jim je zadala redna trgovina po prodajalnah. Čeprav so tedenski sejmi izgubili svojo vlogo, pa so bili veliki letni in živinski sejmi še vedno dobro obiskani in so se ohranili vse do druge svetovne vojne.

Odvijali so se na prvi ponedeljek po prazniku zavetnika ribniške župnije sv. Štefana, papeža mučenca (2. avgust), na 2. januar, na ponedeljek po beli nedelji, na kresni dan, 24. junija, ter  21. septembra. Septembrski sejem so imenovali tudi česnov semènj.

Kot ostanek starih tedenskih sejmov pa je vse do druge vojne ob ponedeljkih na Cenetovem dvorišču potekala prodaja leskovih palic.

RIBNIŠKI SEMÈNJ

Turistično-etnološka prireditev Ribniški semènj je nastala kot spodbuda nadaljnjemu razvoju ribniških domačih obrti, ki jih je v obdobju po drugi svetovni vojni resno načel čas modernizacije. Konkretni poskusi, da bi oživili domačo obrt, so se v Ribnici pojavili že v 60. letih 20. stoletja z muzejsko razstavo Suha roba in lončarstvo in odprtjem trgovine Spominkarstvo z leseno in lončeno robo. Leta 1967 je v okviru tedna muzejev v ribniškem gradu potekal t. i. muzej na prostem; obiskovalci so lahko videli, kako pred njihovimi očmi nastajajo suhorobarski in lončarski izdelki, ter jih na tem mestu tudi kupili. Razstava je bila zelo dobro obiskana. Avtor prispevka v Dolenjskem listu se je spraševal: »Vsi so pohvalili novo prireditev, ki bi lahko postala stalna. Zakaj ne bi v Ribnici imeli svojega sejma, kjer bi lahko kupili vse vrste ribniške suhe robe in lončarije?« 

Devet let kasneje je bil v Ribnici organiziran prvi sejem, glavno organizacijo sejma je prevzelo Turistično društvo Ribnica. V zapisniku društva iz leta 1976 je predsednik Andrej Klemenc zapisal, da je sejem potreben, ker je potrebno napeti vse moči, da se suhi robi in lončarstvu pomaga … da pri tem ne smemo biti nepripravljeni, brezbrižni in čakati na pomoč od drugje, ampak se moramo potruditi in dati vse od sebe, da »nam leske ne usahnejo in ožage ne ugasnejo«.

V ideji ribniškega sejma, ki je nastajala več let, je združena dediščina ribniških sejmov in domače obrti. Že ob prvem sejmu, ki je bil leta 1976, so organizatorji zapisali, da gre za tradicionalno prireditev in res se je z voljo in pripravljenostjo ljudi, ki so vneto sodelovali vsa ta leta, ohranjal sejem živ in letos praznuje svojo 40-letnico. 

Mag. Marina Gradišnik, Muzej Ribnica

Galerija