VIDEO: ŽO SDS - Ženske, žrtve komunističnega nasilja

25.8.2015 | 13:30

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga obeležujemo 23. avgusta, je v organizaciji Ženskega odbora SDS in Ženskega odbora SDS Krško v nedeljo 23. avgusta 2015 na Senovem in na Gradu Rajhenburg potekala prireditev pod naslovom Ženske, žrtve komunističnega nasilja, s katero so želeli izraziti spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov.

Evropski parlament je namreč leta 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi. Za dan obeležitve je razglasil 23. avgust, ki se ga v zgodovini spominjamo kot dan, ko je bil leta 1939 podpisan pakt o sodelovanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, s katerim sta si državi razdelili Vzhodno Evropo.

Prireditev se je pričela s sv. mašo za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki jo je daroval duhovnik Janez Turinek v cerkvi Vstalega Odrešenika na Senovem.

Sledila je kulturna prireditev na Gradu Rajhenburg, kjer so od leta 1947 do leta 1956 delovali ženski politični zapori. Zbrane je nagovorila predsednica ŽO SDS Krško mag. Martina Prevejšek, ki je prireditev tudi vodila. Kot govornici sta nastopili predsednica Ženskega odbora SDS gospa Alenka Jeraj, kot osrednja govornica je svoje misli o komunističnem nasilju nad ženskami predstavila evropska poslanka gospa Romana Tomc.

Obiskovalci so si po nagovorih ogledali film Skriti spomin Angele Vode režiserke Maje Weiss. Angela Vode je bila učiteljica prizadetih otrok, organizatorka gibanja za pravice žensk in ena prvih komunistk. Njeno življenjsko zgodbo lahko povzamemo s tremi besedami: aktivistka, kaznjenka in izobčenka. V Nagodetovem političnem procesu je bila obsojena na 20 let, zaprta v zaporih v Begunjah in na Gradu Rajhenburg, kjer je skupaj s 1000 ženskimi zapornicami delila usodo žrtve komunističnega nasilja. Sodba je bila leta 1991 razveljavljena.

Zanimiv je podatek, ki ga je v knjigi Angele Vode zapisala publicistka Alenka Puhar, da so slovenska sodišča pred drugo svetovno vojno zaradi kriminala obsodila od 2500 do 2900 ljudi na leto in je za ženske zapore zadostovala 1 kaznilnica. Po letu 1948 je ta številka zaradi političnih procesov in obsodb narasla na 13.000, pri čemer je bilo ženskih zapornic več kot 3000.

Po ogledu filma so si obiskovalci ogledali še prostore, v katerih so bili na Gradu Rajhenburg politični zapori.

Znanstveno je dokazano da je bilo v totalitarnih in avtoritarnih režimih dvajsetega stoletja v Evropi preganjanih, zaprtih, mučenih in ubitih na milijone žrtev. Francoski zgodovinar Courtois v svoji Črni knjigi o komunizmu ocenjuje, da je število smrtnih žrtev komunistične vladavine na svetu skupaj 94 milijonov. Žrtve, njihove družinske člane, prijatelje in znance so samo zaradi vere ali, ker so mislili drugače, ne da bi ugotavljali, če so res krivi, v dvomljivih sodnih procesih ali celo brez njih, zastraševali, izsiljevali, preseljevali, žalili, ropali, jih pošiljali na prevzgojo in prisilno delo, jim odvzeli premoženje, jim onemogočali šolanje, jih šikanirali in diskriminirali na vse mogoče načine skozi celo življenje.

Kljub znanim dejstvom o grozodejstvih komunističnega terorja, za Slovenijo žal ne moremo trditi, da je država evropskih civilizacijskih vrednot, saj je Slovenija edina država v EU, v kateri Državni zbor Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu še do danes ni podprl. Prav tako pa je z novelo arhivskega zakona lansko leto omejil dostop do dokumentov, ki pričajo o resničnosti dogodkov tistega časa.

Z vidika žrtev namreč ni pomembno, kateri režim jim je odvzel svobodo, jih mučil ali ubijal. Za današnji čas je pomembno, da ohranjamo spomin na preteklost, da zvemo in sprejmemo resnico, saj brez resnice in spomina ne moremo graditi zdrave prihodnosti slovenske družbe, ki jo želimo graditi na temeljnih vrednotah kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, spoštovanje človekovih pravic, svoboda, enakopravnost in demokracija.

Ženski odbor SDS Krško