FS Dragatuš na mednarodnem folklornem festivalu v Nemčiji

29.7.2015 | 14:40

Med 9. in 12. 7. 2015 je v nemški pokrajini Lužica (Lausitz) potekal mednarodni folklorni festival. Festival je potekal v treh krajih: Bautzen (Budyšin), Crostwitz (Chrosćicy) in Drachhausen (Hochoza). Folklornega festivala so se udeležile folklorne skupine iz Češke, Estonije, Gruzije, Indije, Mehike, Paragvaja, Poljske, Slovaške, Madžarske in domače nemške skupine iz Lužice. Slovenijo smo na festivalu predstavljali člani Folklorne skupine Dragatuš. Poleg plesne in pevske dediščine smo tam predstavili tudi s stojnico na kateri smo predstavili rokodelstvo in turistično ponudbo Bele krajine.

Bela krajina je posredno preko sosednjega Žumberka povezana z nemško pokrajino, v kateri smo nastopili. V pokrajini na nemško-poljsko-češki tromeji že 310 let živi tudi legenda o Krabatu. Rodil se je leta 1624, umrl 1704, sprva pa je bil vojak grofa Petra Zrinskega. Leta 1659 je Krabat odšel v današnji vzhodni del Nemčije, kjer je bil telesni stražar kneza Johanna Georga II. in tudi Johanna III. Tako zelo se je izkazal, da so mu pripisovali celo nadnaravno moč. S pomočjo inteligence in tehničnega znanja je začel izsuševati močvirja. Raziskovalec Hans J. Schroter je v arhivu v Dresdnu našel dokument iz leta 1661, v katerem je bil Krabat podpisan kot Jean de Sajatowitz, medtem ko so ga prej poznali kot Johanna Schadowitza, to ime pa je zapisano tudi na njegovem nagrobniku. Poleg imena Jean de Sajatowitz je bil tudi plemiški pečat, in ko ga je raziskovalec povečal, je ugotovil, da je v grbu zapisano ime Janko plemeniti Šajatović z Žumberka na Hrvaškem. Ko je potoval, je spreminjal ime, na grbu pa sta se ohranila prvotno ime in priimek. Z legendo o Krabatu nas je seznanila gospa Monika Bračika, ki nas je tudi obiskala na festivalu v Nemčiji. Lužice so tudi sicer prav zanimiva pokrajina. Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodno-slovanska etnična skupina, ki živi na področju Lužice, pokrajine med Nemčijo in Poljsko. Lužiški Srbi govorijo lužiščino, ki je tesno povezana s poljščino, kašubščino, češčino in slovaščino. Lužiščina je v Nemčiji uradno priznana in tudi zaščitena kot manjšinski jezik, a zaradi vse večje germanizacije prebivalstva le starejša generacija dejansko uporablja lužiščino kot materni jezik. Lužiški Srbi so primarno rimokatoličani in luterani. Središče Lužiških Srbov je mesto Budyšin (nem. Bautzen). Lužiška srbščina in slovenščina sta med redkimi jeziki v Evropi, ki ohranjata dvojino.

Dragatušci smo na festivalu navdušili številne obiskovalce in organizatorje z raznolikim prikazom bogate belokranjske kulturne dediščine. Ob tem se člani FS Dragatuš zahvaljujemo Občini Črnomelj in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi tega gostovanja. S folklornim festivalom v Nemčiji je FS Dragatuš uspešno zaključila prvo polletje leta 2015. Po enomesečnih »folklornih« počitnicah bomo spočiti in polni novih idej začeli s pripravami na nastope, ki sledijo v jesenskem času.

Folklorna skupina Dragatuš (Anita Matkovič)
Fotografije: člani FS Dragatuš, MDR Serbja , Roccipix.de in Załožba za serbski lud.