DL: Ukinitev mlečnih kvot - Čas za iskanje novih priložnosti

29.7.2015 | 11:40

Jure Vončina

Jure Vončina

Ludvik Jerman

Ludvik Jerman

Evropska unija je s 1. aprilom ukinila sistem mlečnih kvot, s katerim je leta 1984 omejila proizvodnjo mleka. V Bruslju zagotavljajo, da bodo za proizvajalce mleka še naprej veljali številni podporni ukrepi, od neposrednih plačil do naložb prek programov za razvoj podeželja ali celo javne intervencije in zasebnega skladiščenja.

Po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v Sloveniji proizvedemo okoli 500 milijonov litrov mleka na leto, približno tretjino ga izvozimo. »Prireja mleka ostaja eden od ključnih sektorjev v slovenskem kmetijstvu. Po podatkih, predstavljenih v okviru mlečne konference v marcu 2014, beležimo intenzivne strukturne spremembe (koncentracija, specializacija, rast intenzivnosti), vendar pa le-te še vedno opazno zaostajajo v primerjavi z ostalimi proizvajalkami mleka,« pravijo na KGZS, kjer dodajajo, da se v EU cena surovega mleka v povprečju giblje okoli 32 centov na liter, v Sloveniji pa je nekaj nižja, od 29 do 32 centov za liter. »Glede na dostopne informacije imajo velike težave predvsem države, ki so izvažale v Rusijo. Zadnje dosegajo ceno mleka le okoli 22 centov na liter,« so še sporočili s KGZS, kjer menijo, da lahko po ukinitvi kvot pričakujemo znižanje cen surovega mleka in posledično upad pridelovalcev mleka.

KGZS predvideva, da bodo viški mleka najvidnejši v drugi polovici letošnjega leta. »Potencial vidimo v boljši povezanosti celotne mlečne verige. Pomembno je, da trg z mlekom gledamo tudi na svetovni ravni, kjer povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih narašča.«

Med priložnostmi so izpostavili: predelavo, neposredno prodajo na domu, prek mlekomatov ali prodajnih prostorov na kmetijah ali izven, degustacijami, blagovnimi in drugimi oznakami, razviti bi bilo treba posebne kakovosti (mleko s travnikov, ekološko mleko, mleko brez GSO), potrošnika seznaniti o prednostih svežega in pasteriziranega mleka, povečati prodajo mleka na lokalnem trgu v javne inštitucije.

»Od države oziroma pristojnega organa pričakujemo, da bo pravočasno začutila pojav morebitne krize in da bo pravočasno pričela izvajati interventne ukrepe kmetijske politike. V KGZS podpiramo pobudo o posebnih ukrepih za hribovsko gorske regije. Slovenija ima namreč proizvodnjo mleka v pretežnem delu koncentrirano v hribovsko gorskih območjih, saj se iz teh območij odda okoli 45 odst. mleka,« še pravijo na KGZS.

KZ TREBNJE

KZ Trebnje je v lanskem letu od 275 kmetov odkupila 24,8 milijona litrov mleka, 60 odst. ga je prodala v Italijo, ostalo Ljubljanskim mlekarnam, od 1. aprila letos se je odstotek obrnil, 60 odst. ga prodajo Ljubljanskim mlekarnam, ostalo v Italijo. »Odkupna cena je trenutno od 29 do 31 centov za liter, oblikuje se na osnovi vsebnosti beljakovin in tolšče ter mikrobiološke kvalitete,« je pojasnil direktor trebanjske KZ Ludvik Jerman, ki na začetku ukinitve mlečnih kvot ne pričakuje velikih sprememb. »Kasneje, ko naj bi se proizvodnja povečala, če se na drugi strani ne bo večala poraba, lahko pride tudi do znižanja odkupne cene. Upamo, da bo še naprej rasel standard na Kitajskem in Indiji in da bo EU lahko tam prodajala mleko.«

Jerman meni, da se slovenska proizvodnja mleka ne bo bistveno povečala, pričakovati je, da se bo na račun nizkih cen mleka celo zmanjšala. »Prihodnost imajo večje kmetije z večjo proizvodnjo mleka. Naše kmetije ne morejo konkurirati kmetijam na severu Evrope, lahko pa to kvalitetno mleko naše mlekarne predelajo v izdelke posebne kvalitete in jih prodajo na trgu EU.«

Jerman za manjše proizvajalce mleka vidi priložnost v preusmeritvi v krave dojilje ali pa v pitanje, kar na območju njihove zadruge že zdaj stori vsaj 10 kmetij na leto.

KZ KRKA

Novomeška KZ Krka od 180 kmetov odkupi 19,5 milijonov litrov mleka letno. »Celotno količino mleka prodamo v Ljubljanske mlekarne in smo eden redkih dobaviteljev, ki vozimo in prodamo celotno količino mleka v Sloveniji. Trenutna povprečna odkupna cena mleka je 29,8 centa za liter,« je povedal direktor Jure Vončina.

»Ukinitev mlečnih kvot sovpada z krizo v mlečnem sektorju, ki jo je povzročil predvsem embargo Rusije, ki je odkupila sedem bilijonov litrov mleka iz EU. Dobra cena mleka je v zadnjih dveh letih povzročila, da je veliko proizvajalk mleka drastično povečevala proizvodnjo, in to je podatek, ki nas lahko skrbi,« dodaja in pojasni, da je samo Nemčija v zadnjem letu povečala proizvodnjo za več litrov, kot ga proizvedemo v Sloveniji v enem letu, zato ocenjuje, da bo cena mleka težko prišla na nivo zadnjih dveh let.

»Menim, da moramo storiti vse, da povprečno letno ceno obdržimo na 32 do 33 centov za liter. To je cena, ki še omogoča kmetom normalen razvoj in proizvodnjo, bo pa treba ves čas iskati alternativo, saj je povpraševanje po našem kvalitetnem mleku veliko,« pravi Vončina, ki kmetom svetuje, da racionalno načrtujejo proizvodnjo in pri njej vztrajajo. Boji se za kmete, ki so v zadnjih letih tudi zaradi dobre cene mleka veliko investirali v proizvodnjo in se zadolžili pri bankah. »Tem lahko sedaj tudi zadruga, če imajo z nami sklenjeno pogodbo o odkupu mleka, pomaga pri repro materialu. Sicer pa kmetje znajo gospodariti tudi v kriznih časih in verjamem, da bo velika večina premagala krizo skupaj z nami.«

Članek je bil objavljen v 14. številki Dolenjskega lista, 9. aprila 2015

Janja Ambrožič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava