DL: Uskoška dediščina Bele krajine

25.7.2015 | 12:00

Ksenija Khalil

Na Zavodu za izobraževanje in kulturo deluje študijski krožek o Uskoški dediščini Bele krajine. Udeleženka študijskega krožka Anita Matkovič je že predstavila etnološke izsledke, Janez Weiss pa zgodovino naselitve. Prejšnji teden pa je Ksenija Khalil govorila o tem, kdo so bili Vlahi oz. Uskoki ali od Vlahov do vlahov, od uskokov do Uskokov.

Khalilova je postavila hipotezo, da so Vitkoviči (to je njen dekliški priimek) Vlahi. In presenečeno je ugotovila, da se ji je odprlo področje, ki je za njeno raziskovanje pretežko in preveč obširno in bi se ga morali lotiti znanstveniki. »Zelo veliko je knjig, ki obravnavajo vlaško vprašanje, a niso v slovenščini, saj se v Sloveniji z Vlahi ni ukvarjal skoraj nihče,« je povedala Khalilova, ki je raziskovala, od kod so Vlahi dobili ime, njihovo poreklo, prve omembe, domovino. Pa o Vlahih na Hrvaškem, o njihovem življenju, veri, turških osvajanjih in položaju Vlahov pod Turki.

Seveda so za Belokranjce zanimive selitve Vlahov v Belo krajino in Žumberak, ki so bile v glavnem organizirane, spodbujali pa so jih avstrijski vojaški poveljniki, saj bi si z njihovo naselitvijo zavarovali hrbet pred Turki. Niso pa jih preveč marali, ker so bili svobodni. Vlahi so se selili v Žumberak, ki je bilo deželno imetje, z vsem svojim premoženjem in živino, spremljalo pa jih je oboroženo spremstvo. Poveljniki so jih spravili v Žumberak, da bodo varovali mejo, ponudili pa jim niso prav ničesar. Imeli so veliko živine, dobili pa so le krpice zemlje. Bili so brez hrane, brez strehe nad glavo, morali pa so tudi zidati utrdbe in hoditi na vojne. Prve selitve v Žumberak so bile v letih 1526 in 1527, prva večja organizirana selitev iz Unca, Srba in Glamoča pa je bila 10. septembra 1530. Prispeli so decembra istega leta.

Vlahi so bili prepuščeni sami sebi. A ker so se zavedali, da nekdo mora poskrbeti zanje, je leta 1546 poveljstvo nad njimi prevzel Ivan Lenkovič. Založil je svoj denar, kupoval zemljišča in jih zamenjeval, da so se Vlahi lahko naseljevali v strnjenih naseljih. Leta 1550 je Lenkovič zaprosil za gradnjo gradu Pobježje, ki je bil dograjen sedem let pozneje. »Življenje Vlahov je bilo zelo težko. Predvsem pa je treba gledati na selitve Vlahov kot na iskanje boljšega ekonomskega položaja in ne kot na turške poturice, razbojnike in tatove. Z omejevanjem njihovega tradicionalnega načina gospodarjenja, kot so trgovanje, tovorništvo in vojaška služba, se je gospodarski položaj Vlahov bistveno poslabšal. V selitvah so videli priložnost za boljše življenje, iskanje boljšega življenja pa se nadaljuje tudi v 19. in 20. stoletju. Vsi pa so jih izkoriščali. Že Lenkovič je rekel, da so bili bogati, sedaj pa so revni,« je med drugim dejala Khalilova.

Njena teza o tem, da so bili Vitkoviči Vlahi, pa se je potrdila, saj ta priimek spada med poslovanjene vlaške priimke. Pri svojem obširnem raziskovanju je ugotovila, da je še veliko področij, povezanih z Vlahi, ki se jih ni lotil še nihče, tako da je dela za raziskovalce še veliko.

Članek je bil objavljen v 14. številki Dolenjskega lista, 9. aprila 2015

M. B.-J.