DL: Gospodarska situacija v Temeniški in Mirnski dolini ni slaba - Kakšne so perspektive?

24.7.2015 | 12:00

Domen Gregorič iz podjetja Aklih (Foto: J. S.)

Peter Jarc iz SMC Industrijska Avtomatika (Foto: J. S.)

V Šentrupertu so gostili Trebanjsko-mirnski forum, prvega v nizu regionalnih srečanj, ki ga je organiziral časnik Finance. Na njem so s posamezniki iz gospodarstva, politike in drugih dejavnosti razpravljali o razvojnih poteh in perspektivah regije. Da gospodarska situacija v Temeniški in Mirnski dolini ni slaba, dokazujejo tudi nekatera uspešna rastoča podjetja kot primeri dobre prakse.

TRI DOBRE PRAKSE

Mokronoško podjetje M-Tom je nastalo na pogorišču nekdanjega Toma in zaposluje 16 delavcev, pred nedavnim so uspeli kupiti lastne prostore. Kot pravi direktor Damjan Burger, se podjetje od ostalih razlikuje po organiziranosti in enotnem procesu, kar omogoča boljšo pretočnost informacij in večjo delovno uspešnost. Vizije za prihodnje jim ne manjka, med drugim razvijajo nov produkt – računalniški fotelj – ki naj bi ga predstavili v jeseni. »Cilj je realen, bo pa treba še delati na njem,« napoveduje Burger.

SMC Industrijsko Avtomatiko so izpostavili kot primer dobre prakse tujega lastništva, ki ga je z domačim znanjem in načinom dela mogoče aplicirati v tukajšnje okolje. Gre za podjetje v avstrijski lasti, sicer del japonske multinacionalke, ki proizvaja predvsem komponente za avtomatizacijo proizvodnje, v Trebnjem pa podjetje deluje že 18. leto in skupaj zaposluje 23 delavcev. »Vizija je, da bi v Trebnjem nastalo izobraževalno in distribucijsko središče, v katerem bi partnerje iz držav nekdanje Jugoslavije izobraževali o tem, kako posamezne elemente, ki so visoko tehnološki, pravilno uporabljati,« pravi Peter Jarc iz SMC.

Kot primer dobre prakse so predstavili še podjetje Aklih, ki združuje tri mlade industrijske oblikovalce, dva prihajata iz Mirnske doline, eden iz Novega mesta. Delno razvijajo lastne izdelke, delno pa izdelke za naročnike; poznani so predvsem po urbani opremi Moment in po 3D izdelkih. »Bika moraš prijeti za roge,« pravi Domen Gregorič. »Če nam država ali okolje ne nudi tistega, kar bi želeli, je vse odvisno od nas samih. Če pogojev ni, jih bomo ustvarili,« dodaja.

TRI OBČINE, EN PROJEKT

O gospodarskih priložnostih občin so spregovorili tukajšnji župani, med katerimi pa trebanjskega zaradi bolezni ni bilo. Izpostavili so dobro medobčinsko sodelovanje, saj med drugim občine Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno snujejo projekt skupne blagovne znamke Mirnska dolina, s katerim bi spodbudili razvoj turizma in za katerega si obetajo dobrih pet milijonov evropskih sredstev.

Na Mirni so sicer do zdaj uspeli pridobiti poldrugi milijon evropskih sredstev. Župan Dušan Skerbiš je ob tem med drugim poudaril prizadevanja za razvoj podjetništva in gospodarstva in dejal, da se za naložbo v poslovno-industrijsko cono trenutno zanimajo trije potencialni investitorji. Prav tako imajo smele načrte za razvoj turizma, saj občina vodi projekt vzpostavitve postajališč za avtodome po vsej Slovenji, želijo pa si tudi, da bi se na Mirni razvijal športni turizem.

Mokronoški župan Anton Maver je med drugim poudaril, da imajo v občini 106 poslovnih subjektov s 624 delovnimi mesti, kar pomeni, da je teh kar za polovico delovno aktivnih prebivalcev občine. V dveh mandatih so počrpali okrog šest milijonov evropskih sredstev, vključno s sredstvi za gradnjo širokopasovnega optičnega omrežja, in na Puščavi snujejo tudi novo industrijsko cono.

Tudi Šentrupert se lahko pohvali s številnimi uspešnimi projekti. V preteklih dveh mandatih so uspeli pridobiti okrog deset milijonov evrov evropskih sredstev, je dejal župan Rupert Gole. Tačas poteka tudi gradnja lesno-predelovalnega centra v 22 hektarjev veliki poslovni coni na območju nekdanje vojašnice na Puščavi, v katerem bi lahko ustvarili do 40 novih delovnih mest.

O PRIHODNOSTI LESARSTVA

Kakšna je prihodnost lesne dejavnosti v Mirnski in Temeniški dolini, sta predstavila direktor Energetike Šentrupert Uroš Pikl ter državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miha Marenče, srečanje pa so zaključili s pogovorom s predsednikom uprave Trima Igorjem Kržanom. »Finančna in ekonomska situacija je v Trimu nedvomno boljša,« ocenjuje prvi mož trebanjskega podjetja. Trenutno si prizadevajo krepiti aktivnosti v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Skandinaviji in Rusiji. »Sloneti želimo na teh petih stebrih, kjer imajo naši visokokakovostni produkti svoje mesto in kjer lahko zanje tudi dosegamo ustrezno ceno,« še napoveduje Kržan.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista, 26. marca 2015

J. Sinur