DL: Dolenjski ravnatelji - Na papirju vse lepo, v praksi pa …

4.7.2015 | 12:15

Strokovnega srečanje dolenjskih ravnateljev in direktorjev srednjih šol ter dijaških in študentskih domov v Kočevju so se udeležili le šolniki, ki pa so imeli veliko povedati. (Foto: M. L.-S.)

Poklicno šolstvo ter strokovna vloga Zavoda RS za šolstvo je bila osrednja tema nedavnega strokovnega srečanja direktorjev in ravnateljev srednjih šol ter dijaških in študentskih domov v novomeški območni enoti Zavoda za šolstvo. Zaradi teme in bolezni so se letošnjega prvega od treh do štirih srečanj, kolikor jih imajo na leto, udeležili le šolniki, med njimi tudi ravnateljica Gimnazije in srednje šole Kočevje Meta Kamšek, na povabilo katere so se dolenjski ravnatelji tudi srečali v Kočevju.

Kot je po srečanju povedala predstojnica novomeške enote Zavoda za šolstv o Stanka Preskar, so ravnatelji v okviru obravnavane teme Kaj lahko s strokovnega vidika naredi Zavod za šolstvo za poklicne in strokovne šole izrazili pričakovanje, da svetovalci pri delu z učitelji usmerjajo pozornost na to, kako z različnimi didaktičnimi in metodičnimi pristopi učiti splošnoizobraževalni predmet za konkreten poklic. »Poudarki in pristopi so različni. Matematiko za trgovce je denimo treba drugače učiti kot za strojnike,« je pojasnila Preskarjeva. Ravnatelji so ugotavljali tudi, da danes učenci, ki končajo poklicno in strokovno šolanje, potrebujejo večje splošne veščine, kot so: komunikacija, timsko delo, hitro prilagajanje na nove situacije, učenje učenja, različne pismenosti, odnosi med s poloma …, za kar pa t ako vodstveni kot strokovni delavci potrebujejo dodatna znanja.

Veliko časa so namenili tudi pogovoru o različnih izvedbenih rešitvah  učno-vzgojnega procesa, kaj naredijo dobro, kaj deluje, kako … »Specifike šol so zelo r azlične,« je povedala Preskarjeva in dodala, da so ravnatelji tudi opozorili, da je potrebno več sodelovanja s šolsko svetovalno službo, ki je v osnovnih šolah soodgovorna za usmerjanje v poklice. »Srednješolci ugotavljajo, da osnovnošolci pravzaprav ne vedo povsem natančno, kaj se skriva za imenom nekega poklica,« je povedala o »modernih« imenih poklicev. Zavod za šolstv o bi pri tem lahko deloval, kot so menili udeleženci srečanja, kot povezovalni člen med osnovnimi in srednjimi šolami oziroma kot organizator srečanj.

V drugem delu srečanja so se udeleženci seznanili z nekaterimi ugotovitvami poskusa v gimnazijah, s katerim so začeli pred štirimi leti in se sedaj končuje. Fleksibilnost, izbirnost in nivojski pouk so bili različni modeli malo drugačne organizacije in izvedbe pouka, Kamškova pa je udeležencem predstavila ugotovitve preskusa s področja nivojskega pouka, ki so ga izvajali na njihovi gimnaziji.

V zadnjem delu srečanja pa so se dotaknili tudi sprememb, ki jih prinaša zakonodaja na področju kadrovskih pogojev pri izvajanju pouka. Ravnatelji so povedali, da bodo imeli kar nekaj tehnoloških viškov in da bodo morali iskati nadomestne rešitve. »Operira lahko samo kirurg. V vzgoji in izobraževanju pa je tako, da lahko nekdo nekaj dela, tudi če za to nima prave smeri izobrazbe,« je povedala Preskarjeva. Ravnatelji zato načeloma podpirajo spremembo zakona, ki ukinja možnost, da lahko učitelj 40 odst. ur uči, ne da bi imel primerno smer izobrazbe, se pa bo jijo, kot je povedala, da ne bodo dobili primernega kadra, ker je teh ur zelo malo in ker so v srednjih šolah ozki izobrazbeni profili oziroma zaposleni z enopredmetnim študijem. »Na papirju je lepo, v praksi pa bo to težko uresničiti. Rešitve so različne: ali se bo učiteljem podaljšalo možnost poučevanja predmetov, za katere nimajo ustrezne smeri izobrazbe, ali pa se bo uvedlo prehodno obdobje,« je povedala o odločitvi, na katero še čakajo.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista, 19. marca 2015

M. Leskovšek-Svete