Naravovarstvena ekskurzija – Lovrenška jezera

3.7.2015 | 13:35

Odbor za varstvo gorske narave pri meddruštvenem odboru planinskih društev Dolenjske in Bele krajine (OVGN pri MDO PD Dol. in Bele krajine) je v soboto, 20.6.2015, pod vodstvom vodje Odbora VGN pri MDO PD Dol. In Bele krajine Rozalije Skobe v sklopu tečaja za nove gorske stražarje organiziral naravovarstveno ekskurzijo na Lovrenška jezera.

Ekskurzije se je udeležilo 16 tečajnikov iz devetih planinskih društev: PD Metlika, PD Črnomelj, PD Kočevje, PD Pohodnik Novo mesto, PD Polet Šentrupert, PD Polom Kostanjevica na Krki, PD Semič, PD Krka Novo mesto in Pohodniško društvo Novo mesto. Avtobus so dopolnili po stažu starejši varuhi gorske narave, gorski stražarji in ljubitelji narave. Ker je vreme kazalo, da bo, smo se razpoloženi odpeljali na smučarski in športni center na Roglo na Pohorju. Tam nas je pričakal tudi namestnik vodje komisije za VGN pri Planinski zvezi Slovenije Darko Lovrenčič.

Po kakem kilometru hoje, ko smo se umaknili urbanim delom Pohorja, smo se ustavili in Darko, zapriseženi varuh in ljubitelj narave, nam je predstavil ta gorski masiv in njegove posebnosti. To pa je predvsem šotno barje, ki je na Pohorju zelo poseben ekosistem. Spada v evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave Natura 2000.

Lovrenška jezera in šotno barje so naravna in turistična znamenitost Pohorja, ki se nahajajo na 1520 m n.v.. Za visoka barja so značilni šotni mahovi, ki z odmiranjem spodnjih delov povzročajo dvigovanje - rast barja. Od tod tudi ime visoka barja. Jezerca ležijo na Pohorskem šotišču na površini okoli 16 ha. Jezerc je od 11 do 22, odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode. Majhna jezera so kotanje s površino nekaj kvadratnih metrov in globine 1,2 m. Barje je nastalo kot mineralno močvirje na nepropustni geološki podlagi. Že 8000 let se na njem nalaga šota, ki je v osrednjem delu debela okrog 3 m. Barje se napaja le z deževnico. Barva vode je skoraj črna, saj se dno nadaljuje v šoto. Jezerca zarašča ruševje, ki prehaja na obeh straneh barja v smrekov gozd. Ob najvišje ležečem jezercu je postavljen lesen razgledni stolp. Po lesenih brunčanih brveh se lahko sprehodimo v osrčje barja, kjer so jezerca.

Barje predstavlja življenjski prostor redkih rastlinskih in živalskih vrst. Voda v jezercih je kisla, kar je vzrok za drugačno rastlinstvo – kisloljubne rastline (vresnice, borovnice, brusnice, munec, mesojede rastline, med katerimi je najbolj znana rosika).

Ko smo na obhodu barja praktično spoznavali navedene posebnosti, so nas občasno zmotile tudi deževne kaplje, ki pa niso pokvarile razpoloženja. Štiri aktivne ure so hitro minile. Ob povratku smo se ustavili v hotelu pod Roglo, kjer so tečajniki svečano prejeli izkaznice in značke gorskih stražarjev. Tedaj je tudi vreme popustilo in pričelo je močno deževati, kar nas je spremljalo vse do Novega mesta.

R. S. in Z. D.
Foto: Somy

Galerija