DL: Ljudi ne bi smeli soditi po tem, s kom spijo

1.7.2015 | 14:40

Damjan in Marko sta po poroki odpotovala na poročno potovanje v Egipt, od koder je ta fotografija.

Damjan in Marko sta po poroki odpotovala na poročno potovanje v Egipt, od koder je ta fotografija.

Damjan s sestrino svakinjo Nino Gregorič. Fotografija je nastala na sestrini poroki in krstu nečaka, ko je bil priča in boter, za svoji »funkciji« je pridobil tudi ustrezno potrdilo  domačega župnika.

Damjan s sestrino svakinjo Nino Gregorič. Fotografija je nastala na sestrini poroki in krstu nečaka, ko je bil priča in boter, za svoji »funkciji« je pridobil tudi ustrezno potrdilo  domačega župnika.

Kmečka opravila so Marku v veliko veselje.

Kmečka opravila so Marku v veliko veselje.

Državni zbor je v začetku marca potrdil novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje istospolne in raznospolne skupnosti. Zakonska zveza je po novem določena kot življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol. Na ta trenutek so številni homoseksualni pari čakali desetletja, zelo zadovoljna sta tudi 26-letna Damjan in Marko Roter Grlica iz Čemš pri Mirni Peči, ki sta partnersko skupnost registrirala 9. septembra 2011.

»To je bil petek in na ta dan imam lepe spomine. Imela sva super matičarko v Celju, ki se je zelo potrudila in naredila čudovit obred, čeprav svatje in priči niso smeli biti poleg. Potem smo imeli poročno zabavo z glasbo in torto, kot se spodobi za ohcet, 84 ljudi je prišlo,« pove Damjan in poudari, da novela zakona nikomur ničesar ne jemlje, ključno pa je, da bodo imeli istospolni partnerji zdaj urejene zadeve, kot so bolniške, dedovanje ipd. Da bi ljudje lažje razumeli istospolno usmerjene, se je odločil svojo življenjsko zgodbo deliti z bralci Dolenjskega lista.

SPOZNANJE IN PRIKRIVANJE

Damjan je svoje otroštvo in mladost preživel v vasici Čemše pri Mirni Peči, srednjo šolo je obiskoval v Novem mestu. »Ko sem prišel v puberteto, sem spoznal, da nisem kot drugi sošolci. Moje oči so se usmerjale drugam kot drugim fantom in začel sem se spraševati, kdo sem. Prebral sem nekaj knjig in si čez čas priznal, da sem gej. Ni bilo lahko, sploh, ker sem se obremenjeval s tem, kaj bodo rekli domači, sošolci, sorodniki, okolica; Mirna Peč je vendarle kmečko okolje. Svojo usmerjenost sem doma nekako prikrival do 17. leta, potem me je sestra razkrila. Oče je bil zelo prizadet, prišel je k meni in me vprašal, če mu imam kaj povedati.

Rekel mi je, da imam pol leta časa, da se spreobrnem in spravim k sebi. Mislil je, da je homoseksualnost bolezen, neke vrste zmota. Seveda sem poskušal vse mogoče, celo punco sem pripeljal domov, zaradi drugih, ampak ni šlo.« Čez pol leta, ko se Damjan seveda ni spreobrnil, mu je oče dal še pol leta, potem pa se je odselil v podnajemniško stanovanje v Novo mesto in si s priložnostnimi deli služil denar za najemnino in preživetje. Z domačimi nekaj časa ni govoril, saj je bil prizadet, da so ga zavračali, ker je bil drugačen.

Prizna, da če bi bilo mogoče, bi postal drugačen, saj bi mu bilo lažje, kot gej je namreč doživljal vsa mogoča poniževanja. »Kot študent sem delal po kafičih in tam sem dobil res trdo kožo. Nekateri fantje so mi govorili: Kaj boš ti, peder?! Opazke so me bolele, ampak postal sem močnejši. Danes bi se jim pravzaprav lahko  zahvalil, saj sem na ta račun to, kar sem. Rad imam samega sebe in zavedam se, da če jaz ne bom poskrbel za svojo srečo, nihče ne bo.«

DVE LETI SAMO PRIJATELJA

Damjan je odločen moški, ve, kaj hoče, je toleranten do vseh tistih, ki so v kakršnemkoli pogledu drugačni od povprečja. S svojim partnerjem Markom, ki se je k njemu preselil iz okolice Celja, je zgradil iskren in ljubeč odnos. Našla sta se na internetu; preden sta se spoznala v živo, sta bila kar dve leti zgolj virtualna prijatelja. Po tistem, ko sta se enkrat uspela dogovoriti za srečanje, je šlo vse zelo hitro - v nekaj tednih sta se vselila v skupno stanovanje, sledila je zaroka, čez pol leta poroka.

Nikoli svoje ljubezni nista skrivala pred drugimi. »Enkrat, ko sva bila v trgovini in sva se poljubila, je neka gospa, ki je to videla, od presenečenja z vozičkom podrla celo skladovnico čipsa,« hudomušno pove sogovornik.

Tudi razmere z domačimi so se uredile, zdaj se celo šalijo na njun račun. Damjanov oče ju včasih zbode z besedami: »Sta pa res buteljna, če nista mogla punc dobiti!« Pa je vsem jasno, da ne gre za to, če bi hotela, bi jih lahko imela veliko, vsak dan drugo, a srcu se pač ne da ukazovati in to zdaj razume tudi Damjanov oče, ki je zelo težko sprejel, da je njegov sin drugačen, kot je pričakoval. Danes se odlično razume z Markom. »Več sta skupaj kot jaz z očetom. Marko je zelo zavzet za delo na kmetiji, čeprav izvira iz predmestja in iz družine, ki ima že 90 let pekarno. Pri nas več let nismo imeli živine, zdaj ko je prišel Marko, pa imamo štiri bike, okoli 100 kokoši, prašiče in zajce. Še traktor je kupil, pa kmetijske stroje, da nam je lažje. Meni ta dela ne ustrezajo najbolj, saj pomagam, ampak nisem tak fizikalec kot on, raje urejam okolico, delam na vrtu in v hiši. No, za štedilnikom se bolje znajde Marko, on je res pravi kuharski mojster.«

Tudi vaščani so ju dobro sprejeli, v njiju ljudje ne vidijo več gejev, ampak pridna moška, ki delata na kmetiji. Ker sta oba zaposlena v pekarni Markove družine, je njun dnevni urnik, v primerjavi z večino, obrnjen na glavo. Kar nekaj časa preživita na cesti, ker se v službo vozita v Celje, ko prideta domov, ju čaka še delo na kmetiji in v vinogradu, popoldne gresta za nekaj ur spat in potem spet v službo. »Marko si želi, da bi toliko povečali kmetijo, da bi lahko živeli od nje in se nama ne bi bilo več treba voziti v Celje. On res uživa v naravi.«

DVA OČETA

Ko beseda nanese na otroke v istospolnih skupnostih, marsikdo, ki sicer nima nič proti zakonski zvezi med geji in lezbijkami, postane skeptičen. »Poznam veliko družin, v katerih otroke vzgajajo nasilneži in pijanci, to je v naši družbi očitno sprejemljivo, pa čeprav so ti otroci obsojeni na propad. Meni, ki sem trdna ter urejena osebnost in bi lahko bil čudovit starš, ki bi otroka podpiral na vseh področjih, pa bo ta možnost odvzeta, samo zato ker sem gej? Seveda z Markom razmišljava o otroku, veliko se pogovarjava o tem, je pa res, da čas zanj še ni čisto pravi. Čez nekaj let ga bova skoraj zagotovo posvojila. Nekaj časa sva nameravala posvojitev urejati v Rusiji, zdaj ko tam to ni več mogoče, bova najverjetneje posvojila otroka iz vročih krajev. Postopek ni ravno poceni, odvetniki, prevajalci, nagrade in preverjanja socialne službe naju bodo stali okoli 20 tisoč evrov,« pove Damjan, ki se kar naježi, ko sliši koga, ki reče, da homoseksualci ne morejo vzgojiti drugega kot homoseksualca. Oba z Markom se zavedata, da ne bo enostavno, če bosta otroka, ki bo za nameček še črnec, vzgajala v podeželskem okolju, vendar sta prepričana, da bo v ljubeči družini zrasel v trdno osebnost.

Na vprašanje, kako otrokom razložiti, da ima nek otrok dva očeta ali dve materi, mirno reče: »Če lahko svojemu otroku obrazložite, da je sveti duh brezmadežno oplodil trinajstletno Marijo, ki se je potem poročila z veliko starejšim Jožefom, rodila Jezusa, ki je človek in hkrati božji sin in je po bičanju ter mučenju umrl na križu, tretji dan vstal od mrtvih in na koncu odšel s svojim telesom v nebesa, potem lahko svojim otrokom tudi razložite, da se včasih zgodi, da se zaljubita osebi istega spola in imata skupaj otroka.«

Želi si le eno: da ljudje ne bi sodili sočloveka po tem, kaj je, ampak kdo je. »Ni pomembna njegova plat spalnice zasebnega življenja, pomemben je odnos do sočloveka. Homoseksualci smo zgolj ljudje, ki si želimo svoj mir in do neke mere sprejemanje, saj smo v 21. stoletju. Že zgodovina priča mnogo zgodb o homoseksualcih, samo nikoli niso bile izpostavljene.«

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista, 19. marca 2015

Besedilo: Janja Ambrožič
fotografije: Damjanov osebni arhiv

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (8)

1.7.2015–1     + (2)     – (3)     Oceni botrica 

"Homoseksualci smo zgolj ljudje, ki si želimo svoj mir in do neke mere sprejemanje" - In tega ne morete dobiti drugače kot s popolnim izenačenjem istospolne in raznospolne skupnosti?

1.7.2015+1     + (3)     – (2)     Oceni TITO 

Kdor zagovarja, da imata istospolna partnerja otroka naj jim kar da svojega, ker ne more odločati o otroku, ki ni njegov! Za štirimi stenami pa vsak počne po svoji želji ali volji samo naj ne dela zla drugemu.

1.7.2015Oceni Matej 

Zakaj bi pa morl drugače to doseč?

2.7.2015–5     + (0)     – (5)     Oceni gofo 

S predzadnjim stavkom sta lepo povedala vse o dvoličnosti velikega števila nestrpnežev, ki jih v veliki meri podpira cerkev. Naj bodo družine vseh barv in naj jim bo lepo!

3.7.2015—     + (1)     – (1)     Oceni botrica 

@gofo, kaj bomo izenačevali tudi poligamijo? Ali kaj boš ti odgovoril zagovornikom poligamije, ko te bodo povlekli za jezik?

3.7.2015+1     + (1)     – (0)     Oceni gofo 

Poligamija je lahko praksa pri raznospolnih in enakospolnih skupnostih. Osebno me ne moti, če se več ljudi svobodno odloči, da se poroči. Ni moja zadeva, da se vtikam v življenje ljudi, ki delajo to kar jih veseli in osrečuje, če to ne posega na pravice drugih. Na "jugu" aktivisti pravijo: "Ne jebu te pederi, nego kapitalizam".

3.7.2015Oceni botrica 

@gofo, torej si za to, da slovenska država prizna poligamijo in poligamnim skupnostim podeli vse pravice, ki pripadajo zakonski zvezi?

3.7.2015+3     + (3)     – (0)     Oceni parada 

Ne razumem zakaj naj bi bili istospolni pari tako zelo ponosni in na kaj, da prirejajo temu v čast vsakoletne parade ponosa ? A ostali raznospolni pari (brez parad) pa naj ne bi bili ponosni !? Halo !!

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava