Pot upora - zaživela je nova pohodna pot v Kočevskem Rogu

2.6.2015 | 13:05

Pot upora - zaživela je nova pohodna pot v Kočevskem Rogu

V soboto, 30. maja 2015, je prvič potekal pohod po novi poti v Kočevskem Rogu, poimenovani Pot upora. Okoli 30 pohodnikov iz vse Slovenije je na začetku pozdravil predsednik Društva za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu in avtor nove poti. 12 kilometrov dolga krožna pot z izhodiščem v Bazi 20 je pohodnice in pohodnike vodila naprej do grobišča Jelendol, ter nato tudi do bližnje bolnišnice Jelendol. Strokovne razlage o dogajanju, življenju in zanimivostih​ med 2. svetovno vojno je pri Bazi 20 in bolnišnici Jelendol podal Jože Saje iz Dolenjskega muzeja Novo mesto. Prijetna pot skozi izredno naravo Kočevskega Roga je nato vodila do skritega grobišča Stari Log pri Jelenici, ki so ga udeleženci našli po malih rdečih zvezdicah na drevesih. Pri obeh grobiščih so se pohodniki in pohodnice poklonili padlim partizanom z minuto molka. Pot se je nato obrnila nazaj v smeri izhodišča Baze 20 in sledil je še ogled zanimivega Bunkra 44, ter zaključek 4 ure in pol dolgega prijetnega zgodovinsko-rekreativnega pohoda.

Vsem udeleženkam in udeležencem se zahvaljujemo za udeležbo in prijetno poučno druženje.

Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu

Galerija

t-pot (1)
t-pot (2)
t-pot

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (18)

2.6.2015+2     + (10)     – (8)     Oceni Jan 

Zanimiva pot, ki bi lahko postala turistična znamenitost, seveda skupaj z Bazo 20.

2.6.2015+1     + (11)     – (10)     Oceni Anton 

Spet razdvaja pot.Zakaj pot ne zajema tudi njihovih povojnih morišč?

2.6.2015+1     + (9)     – (8)     Oceni gofo 

Baza 20 bi morala postati del evropske in svetovne dediščine. Odlična priložnost za promocijo za slovenski turizem, še posebej za Dolenjske Toplice in tudi Novo mesto. Na Zahodu bi bila to že prvorstna atrakcija, ampak tam nimajo Baze 20. Vsekakor je ne bi pustili "hirati".

2.6.2015–5     + (2)     – (7)     Oceni lujzek 

Za domobrance je pot tudi odprta.

2.6.2015+3     + (6)     – (3)     Oceni adijo 

lujzek, za slednje, je bila (žal) odprta le 1945, pa tudi za "zmagovalce" bo kmalu nepotrebna - pravi borci so padli, skrivači in morilci pa (če še niso, bodo pa prav kmalu), pomrli. Morda bi jo speljali še mimo morišč in bi jo lahko poimenovali: Od pekla do raja - samo tega, kje je raj in kje pekel nihče ne ve (kakor za koga)............................

3.6.2015–5     + (0)     – (5)     Oceni boris 

Škoda besed. Včasih se sprašujem ali ne bi bilo bolje, da bi naše prednike Italijani in Nemci vse zaplinili. Potem, morda, bi bilo saj vsem jasno kaj so hoteli doseči oni s pomočjo domačih izdajalcev in kaj je hotela doseči Osvobodilna fronta.

3.6.2015+3     + (5)     – (2)     Oceni škoda besed 

Zakaj ni bilo vaških straž (izdajalcev ??) na gorenjskem in štajerskem ? Odgovor je enostaven - ker ni bilo komunističnih partizanov in njihovega terorja nad civilnim prebivalstvom.

3.6.2015–4     + (1)     – (5)     Oceni ddd 

@škoda besed, Črna roka je bila pro-katoliška organizacija, ki je med 2. svetovno vojno izvrševala atentate oz. umore političnih nasprotnikov. Velja za eno najbolj kontroverznih organizacij, ki so bile prisotne na ozemlju današnje Slovenije med drugo svetovno vojno. Edina znana značilnost organizacije je njihova atentatorska dejavnost; po dejanju so pripadniki Črne roke pustili letak z odtisom črne dlani. Po do zdaj znanih podatkih so začeli z delovanjem Črne roke protikomunistični borci, ki so se tako znebili predvsem terencev. Kmalu po tem so začele uporabljati to organizacijo tudi vse druge vpletene strani v vojni. Tako so znani primeri, ko so bili umorjene vidnejše protikomunistične osebe (predvsem katoliški politiki) ter celo, da so nekateri pripadniki gestapa pod krinko Črne roke obračunavali med seboj.

3.6.2015+6     + (6)     – (0)     Oceni alen 

Tokratni gost oddaje „Spoznanje več predsodek manj“ je bil zgodovinar Jože Možina, da nam je odpravil kakšen predsodek in dal spoznanje več o pretekli zgodovini. In obletnica konca 2. svetovne vojne je lepa priložnost za to. Jože Možina je v začetku razgrnil pogled o polpretekli zgodovini: „Moramo pogledati kaj se je v resnici zgodilo. In potem bomo vsi razumeli, ali je bila to svoboda ali ne. Velika razlika je med vzhodno in zahodno Evropo. Ko pri nas po 9. maju 1945 oblast prevzame komunistični režim, takrat se šele organizirajo povojni množični poboji, ki trajajo maja in junija. Takrat je ubitih 12 tisoč domobrancev in civilnih oseb, pa tudi 100 tisoč oseb drugih narodnosti. Gre za vojne ujetnike in civiliste.“ Kaj se je dogajalo, so vedeli samo svojci žrtev in tisti, ki so stanovali blizu teh morišč, je dejal Možina. „Režim je seveda zločine prikrival. Tisto, kar se je vedelo, pa je povzročilo več desetletni molk, po drugi strani pa tudi sprijaznjenje z zločinom. Saj vidite, da so dejanja v začetni fazi razkrivanja takratni revolucionarji opravičevali, da se je to dogajalo povsod po Evropi, da je to pač vojna. A to ne drži.“ Nekatere ta zgodovinska dejstva vznemirjajo in jim pride do živega, druge ne. Zakaj? „Tudi mene to preseneča. Preseneča me, od kje smo dobili to neobčutljivost družbe. Gre za poškodovano moralo tega naroda. Če nekoga ne prizadenejo krivice, da jim je vseeno, ali ti ljudje še niso pokopani, ne vem, to ni samo stvar preteklosti. To je hudo spoznanje v kakšnem svetu živimo in kdo nas obkroža. V primeru novega konflikta v Evropi imamo žal ogromno nastavkov, da se kaj podobnega spet zgodi. Ker vrednosti sistem in deset božjih zapovedi pri nas očitno ne veljajo.“ V nadaljevanje oddaje je Možina pojasnil, da so komunisti na oblast prišli na bolj brutalen način kot nacisti. „Nacizem je prišel z brutalno prevaro demokracije, komunizem pa na oblast pride s poboji in revolucijo. Ti režimi so si podobni. Kdor ni sposoben obsoditi tega režima, gre za popolno moralno zmedo in pomeni, da se lahko razglasiš za idealista in lahko počneš kar hočeš. Dežela, kjer so se izvajali tako kruti poboji, ki jim ni primere v Evropi, se je imenovala Demokratična federativna Jugoslavija. Politična policija, ki je te poboje organizirala je bila OZNA, organizacija za zaščito naroda. Poboje je izvajal vojaški KOS- korpus narodne osvoboditve.“ Možina je spregovoril tudi o dejstvu, da je potrebno širiti svoja obzorja tudi z branjem literature drugih strani. „Poslušati je potrebo brati tudi tisto, kar ti ni všeč. Tudi sam zaradi študijskih namenov berem partizansko literaturo in tako mi partizanski svet ni tuj. Tudi v naši družini je bilo tako, živeli smo namreč na Primorskem. Tudi moj stric je bil mobiliziran pri partizanih in zato mi je ta svet poznan. Mislim, da ljudje, ki gojijo titoizem, ne poznajo tega drugega sveta. Občutek imam, da je tem ljudem odveč takšen pogovor, ker ne zmorejo toleranc. Ker se bojijo, da bi izvedeli nova spoznanja.“

3.6.2015Oceni lačni Franc 

Ko bo Bavčar v zaporu mu bom odnesel pečeno jagnje. Vsi osvoboditelji si zaslužijo boljšo postrežbo no bankirji tudi

začetnapredhodna Stran: 1/2naslednjazadnja

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava