En.občina 015 v Šentrupertu

30.5.2015 | 09:50

Konferenca o energetski učinkovitosti

Že šestič zapored je Energetika.NET podelila nagrade slovenskim občinam, ki so naredile največ na področju učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov – letos smo jih prav zato poimenovali energetsko najbolj odmevne občine v Sloveniji. Nagrado so tako prejele občina Šentjur med velikimi občinami, med srednjimi je bila najboljša občina Bled, med malimi pa občina Brda. Prav goriška občina Brda je postala tudi letošnja absolutna zmagovalka natečaja s čimer nadaljuje trend velikih uspehov malih občin, saj naziv prevzema od letošnje gostiteljice Šentruperta.

Poleg laskavega naziva energetsko najbolj odmevnih občin, so zmagovalke prejel tudi nagrade v vrednosti skoraj 10 tisoč evrov, ki jih poleg Energetike.NET podeljujeta še podjetja JHP projektne rešitve in podjetje SmartiS. Slednje je na dogodku prvič zagnalo aplikacijo Pametni župan, ki jo ima kot prva prav občina Šentrupert.

In kaj odlikuje občine, ki se z nazivom najbolj odmevnih ponašajo v letošnjem letu?

Brda – mala in absolutna zmagovalka

Občina Brda je ena tistih občin, ki se poleg tega, da imajo obvezen Lokalni energetski koncept, lahko pohvali tudi z Akcijskim načrtom za trajnostno energijo (SEAP – Sustainable energy action plan), kar daje občini dodatno vrednost in zavezo pri usmerjanju v trajnostno prihodnost. V Brdih so šli še korak naprej, saj so izdelali tudi čezmejno trajnostno prometno strategijo (SUMP - Sustainable urban mobility plan), ki jo že uresničujejo. V občini imajo tako električna polnilna mesta, prevažajo se tudi z električnimi skuterji, in električnimi kolesi. Izpostaviti velja tudi energetsko sanacijo občinske stavbe s pomočjo ESCO modela. Ker gre za manjše objekte so se v občini znašli na svojevrsten način in združili tri objekte, ki zagotavljajo večje prihranke. Prav tako so skozi energetsko pogodbeništvo prenovili javno razsvetljavo. K energetski učinkovitosti in spremljanju zmanjševanja rabe energije spodbujajo tudi občane, v ta namen so na občinski stavbi postavili monitor, kjer lahko tudi oni spremljajo rabo energije. Občina se v resnici lahko pohvali, da so uspeli energetsko prenoviti praktično vse šole. Bo naslednji izziv energetska sanacija glavne vinske kleti s trigeneracijo na biomaso ter izraba geotermalne energije z ogrevanim bazenom za pospešeni razvoj turizma?

Bled – zmagovalka v kategoriji srednje velikih občin

Občina Bled je Lokalni energetski koncept (LEK) sprejela že leta 2008, od takrat pa izvajajo številne dejavnosti na področju učinkovite rabe energije (URE), rabe obnovljivih virov energije (OVE) in skrbijo za izboljšanje oskrbe prebivalcev z energijo (mimogrede, več kot tretjina jih je priključena na omrežje z zemeljskim plinom). Lani so tako v energetsko sanacijo in rekonstrukcijo vrtca Bled skupaj z ministrstvom za infrastrukturo vložili dva milijona evrov, sredstva namenjajo tudi za energetski menedžment in izvajanje energetskega knjigovodstva. S pomočjo švicarskega prispevka so na osnovni šoli uvedli toplotno črpalko. S pomočjo koncesionarja so se lotili še dveh pomembnejših projektov, in sicer postopoma so začeli navadne žarnice na javni razsvetljavi menjavati z varčnimi, na nekaj bencinskih servisov pa so namestili polnilnice za električna vozila. Med investicijami na področju energetike je tudi energetska sanacija zdravstvenega doma. Tudi letos projektov ne manjka. Poleg tega, da bodo aktivno iskali različne vire za financiranje številnih novih projektov, bodo veliko pozornosti namenili tudi izdelavi energetskih izkaznic in različnim ukrepom za zmanjšanje letne porabe električne energije in tudi toplote v občinskih stavbah, izdelali pa bodo tudi program izvajanja akcijskega načrta iz LEK.

Šentjur – najodmevnejša med velikimi občinami

Občina Šentjur se lahko pohvali s številnimi uspešno izvedenimi investicijami. Poleg tega da so na osnovnih šolah izvedli energetske sanacije in uvajali sisteme za soproizvodnjo toplote in električne energije, so v vrednosti kar 2,4 milijona evrov izvedli tudi rekonstrukcijo in energetsko sanacijo kulturnega centra Ipavec za katerega so 73 odstotkov sredstev pridobili s strani Ministrstva za kulturo. Tudi pri sanaciji osnovnih šol so bili uspešni na razpisih države. Kot zanimivost lahko navedemo, da so se sistematično lotili tudi uvedbe organizacijskih ukrepov učinkovite rabe energije v javnih zgradbah, ki jih izvajajo v okviru del energetskega upravljavca. Prav tako pa velik poudarek dajo na informiranju širše javnosti, svojih občanov, saj so v ta namen vzpostavili tudi energetsko svetovanje v občini. Vzpostavili pa so tudi usmerjevalno skupino za izvajanje akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. Že pred tem so uvedli tudi energetski monitoring v izbranih javnih objektih, vseskozi pa iščejo tudi nove finančne vire za realizacijo ukrepov in pripravo vlog za sofinanciranje projektov s katerimi dosegajo večjo energetsko učinkovitost.

Natečaj En.občina je namenjen občinam, ki se zavedajo energetsko učinkovitega ravnanja in v tem vidijo priložnost za izboljšanje energetskega stanja v lokalni skupnosti. Organizator medijsko-založniška hiša Energetika.NET že 6. leto zapored organizira natečaj v okviru katerega je komisija izbirala energetsko najbolj odmevne med občinami v kategorijah med malimi, srednjimi in velikimi občinami ter absolutno - energetsko najbolj odmevno občino.

                                                                                                              Energetika.NET

Državna sekretarka mag. Tanja Bogataj na konferenci o energetski učinkovitosti v lokalnih skupnostih

Državna sekretarka mag. Tanja Bogataj se je v Šentrupertu v okviru En.občina udeležila okrogle mize na kateri so udeleženci razpravljali o financiranju občin ter priložnostih na tem področju zanje, predvsem v obliki javno zasebnih partnerstev. Dotaknili so se tudi birokratskih ovir, težav na področju energetike, primerov dobrih praks in možnostih za preboj pametnih mest v Sloveniji.

Državna sekretarka mag. Bogatajeva je spregovorila o vzpodbudah za povezovanje in trajnostno rast lokalnega gospodarstva. Povedala je, da je vzpodbud in ukrepov veliko, vendar so sektorski, kar včasih izniči njihov dober namen. Povedala je, da so potrebne vzporedne spremembe, tudi v zakonodaji, vendar se ne smemo osredotočiti izključno na spremembe zakonodaje. Bistveno je povezovanje med sektorji, med državo in lokalnimi skupnostmi ter med ostalimi deležniki. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravlja v sodelovanju z drugimi ministrstvi Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo, z namenom postaviti jasen okvir sodelovanja ter konkretne aktivnosti za naslednji dve leti in vzpostaviti strukturiran dialog med vlado, gospodarstvom, občinami, nevladnimi organizacijami in mladimi. S povezovanjem ukrepov, spodbud za zelene tehnologije ter ustvarjanjem pogojev za zeleno rast, predvsem pa ustvarjanjem znanja, želijo ministrstva doseči sinergične učinke in postaviti primer dobre prakse sodelovanja.

Tudi ostali razpravljavci so se strinjali, da je ključno povezovanje, še posebej med občinami v regiji. Beseda je tekla tudi o financiranju in energetski obnovi stavb.

                                                                                        Ministrstvo za okolje in prostor