DL: Ukinitev mlečnih kvot - kaj prinaša kmetom

28.5.2015 | 14:45

Ravninske ali hribovske — ali se bodo še pasle na slovenskih pašnikih? (Foto: B. D. G.)

Jože Strgar, regijski koordinator zadrug v Posavju (desno), in Peter Vrisk, predsednik zadružne zveze Slovenije, pričakujeta trda pogajanja s tujimi lastniki slovenskih mlekarn za  odkupne cene mleka. Če bodo kmetje enotni, je več upanja za dosego višjih cen. (Foto: M. L.)

Ob koncu aprila Evropska unija odpravlja sistem mlečnih kvot. Kaj lahko ukrep  prinese slovenskim kmetom in kaj se dogaja na trgu mleka, so govorili tudi na regijskem posvetu za zadružnike posavske regije. Mlečne kvote je Evropska unija uvedla leta 1984. Z njimi je hotela omejiti proizvodnjo mleka in tako preveliko ponudbo na trgu mleka in mlečnih izdelkov. Slovenija je sistem mlečnih kvot kot ukrep skupne kmetijske politike EU uvedla pred desetimi leti.

»Ko bo Evropska unija odpravila kvote, bodo tisti v Evropi, ki bodo to lahko delali, prodajali več mleka,« poudarja Jože Strgar, član upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije, direktor Kmečke zadruge Brežice in regijski koordinator zadrug v Posavju. Šest posavskih zadrug — bizeljska, brežiška, bohorska, kostanjeviška, krška in sevniška — po njegovih besedah zdaj odda v mlekarne 12 do 15 milijonov litrov mleka letno, od tega dobra 2 milijona brežiška. Večino posavskega mleka odpeljejo v Ljubljanske mlekarne, le sevniška ga manjši delež proda celjski mlekarni.

Nekateri, predvsem manjši kmetje, zmanjšujejo proizvodnjo mleka, a večji proizvajalci povečujejo količine in tako skupna proizvodnja mleka po Strgarjevih besedah nekoliko narašča. Trg mleka in mlečnih izdelkov ni naklonjen takim gibanjem. »Tržne razmere so se od lani močno spremenile. Cene mleka padajo. Zaradi ukrajinske krize se je poraba mleka zmanjšala,« ugotavlja Strgar.

ODPRAVA KVOT — ZAOSTRENE RAZMERE

Odprava kvot bo po pričakovanjih še zaostrila razmere. »Veliki proizvajalci v Evropski uniji bodo povečali proizvodnjo. To so tisti, ki proizvajajo mleko na najbolj ugodnih območjih — v Franciji, delu Nemčije, na Nizozemskem. Ti bodo lahko tudi najcenejši.»

Rešitev za slovenske kmete v pričakovanih slabših razmerah je sodelovanje zadružnikov in skupna prodaja mleka. »Rešitev bi bila, da bi imeli svojo mlekarno in bi naše mleko predelovali sami,« je na omenjenem brežiškem posvetu Strgar obžaloval izgubo slovenskega lastništva v Ljubljanskih mlekarnah. »Novi lastnik bo gledal predvsem na to, da bo to mlekarno izkoristil največ, kolikor se le da.«

Tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk poudarja, da bo za kmete slabše, če bodo nastopali vsak zase, saj lahko le povezani pri pogajanjih dosežejo višje odkupne cene mleka. V skupni nastop kmete sili, kot poudarja Vrisk, še posebej dejstvo, da so Ljubljanske mlekarne v tuji lasti. »Ko sem bil direktor celjske mlekarne, sem uspel, da smo povezali celjsko regijo in kupili mlekarno. Razmišljali smo, da bi povezali vse zadružne mlekarne, a kranjska je šla k Ljubljanskim mlekarnam. Tuji nakup Ljubljanskih mlekarn bomo plačali kmetje, a lastniki ne bomo. To sem opozarjal že pred leti, in to se je res zgodilo,« poudarja Vrisk. Obžaluje neuspel poskus združitve celjske in pomurske mlekarne.

BO TRG PREPLAVILO TUJE MLEKO?

Kot poudarja, je v Sloveniji glavnina kmetijskih površin na območjih z omejenimi dejavniki, kmetije so manjše, veliko je hribovskih kmetij. Če ne bodo slovenski kmetje dobro organizirani in če ne bodo kupcev prepričali za nakup slovenskega mleka, bo trg preplavilo tuje mleko. »Ves čas zahtevamo, da mora biti mleko enako plačano po vsej Sloveniji,« pravi Vrisk, ki ugotavlja, da mlekarne skušajo spreti med seboj ravninske in hribovske kmete, češ, ali so prvi z nižjimi proizvodnimi stroški res pripravljeni skozi enotno ceno pokrivati višje stroške drugih. Glede Ljubljanske mlekarne je pristavil, da so imeli slovenski zadružniki vse niti v svojih rokah, a so jih žal prepustili drugim. Pred kmeti je po njegovem že tudi nova težava: »Ko bodo banke v tuji lasti, se bomo zadruge z njimi težko pogajale za ugoden denar.«

PREPRIČATI KUPCE

Sistem mlečnih kvot, ki ga po dobrih 30 letih trajanja ukrepa Evropska unija letos torej odpravlja, v nekaterih delih sveta še imajo, nekatere države so ga ukinile, npr. Avstralija in Švica. Kjer kvote še ohranjajo, dokaj uspešno nadzirajo proizvodnjo mleka in s tem ohranjajo stabilen notranji trg mleka in mlečnih izdelkov. V Sloveniji strokovnjaki predlagajo kot ukrep po odpravi kvot čvrste pogodbe med proizvajalci in odkupovalci. Slovenske kmete naj bi v Sloveniji podprli tudi s prepričevanjem slovenskih kupcev, da bodo posegali po slovenskem mleku, čeprav bo mogoče dražje.

Posavske kmete vse omenjeno skrbi in zlasti nekateri poudarjajo, da bi se trdni upi in velike zamisli o zmagah slovenskega mleka na trgu mleka in mlečnih izdelkov lahko zamajali. »V Sloveniji dobi kmet veliko manj kot na primer v Kanadi. Cena mleka je pri nas prenizka,« pravi Ivan Curhalek z Mosteca in svari, da cena mleka ne sme zdrsniti na 25 centov. Po njegovih besedah je zaman govoriti o ukrepih za zaščito slovenskega kmeta, če mu včasih otežujejo obratovanje celo uradniki v Sloveniji, ki naj bi mu svetovali, torej ne samo tuja konkurenca. Izpostavil je svoj primer, ko so se jim v družini pri hlevski naložbi znatno povečali stroški, ker je neka državna služba prepozno obravnavala sinovo vlogo.

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista, 12. februarja 2015

M. Luzar