Pravelikani na Svetem Petru

26.5.2015 | 13:35

Pravelikani na Svetem Petru

Sveti Peter leži na obrobju Kočevskega roga in je verjetno ostanek prazgodovinskega vulkana, česar še nihče ne ve. Zato, ker zdaj tu ne najdemo več vulkanskih kamenin. Erozija je pač naredila svoje. Kamenino zdaj zastopa predvsem spodnje kredni apnenec, zasledimo tudi zaplate flišnih in lapornih plasti zgornje krede. Ozemlje je izrazito kraško. Prav veliko ne vemo o preteklosti hriba s tem imenom. Naselja in kraji pod njim se pojavijo šele v zapisih iz srednjega veka.

Vendar so poti do njega polne dokazov o obstoju prazgodovinskih velikanov, ki so hodili po teh poteh. V mojih nedeljskih izletih se ves čas oziram po okolici in opazujem lepote ob poti, po kateri hodim. Zadnjič sem blizu desete prehitel polža.

Pravelikani so zagotovo hodili po naši poti, saj so pustili za seboj veliko sledi. V začetku je pot bolj strma in se je tudi takrat bilo potrebno bolj odrivati od tal. Mlado blato se je prijemalo na podplate pra velikanov. Ko so nogo dvignili in jo brcnili naprej, je blato padlo dol, se malo deformiralo, v sušnih dneh posušilo, se tekom stoletij otrdilo in čes tisočletja okamenelo. Zdaj se pojavljajo ostanki teh stopinj kot samostojni kamni ali v sklopu večjih pra kamenin. Le izurjene oči samostojnega arheologa morejo to prazgodovinsko strukturo opaziti na nedeljskih izletih, saj so ti odtisi precej okrnjeni in odkrušeni. Od dvanajste se svet nekoliko umiri in tam so najlepši odtisi prastopal. Tam se lepo vidi v pra blatu, ki je okamenelo, nekaj prav lepih primerkov prastopal. Lepo se vidi tudi odtis pradeklice v prašpičakih, ki je izgubilo koničasto peto in je verjetno končalo v blatu ob poti. Njen spremljevalec ji je pohitel na pomoč in je pustil v blatu nekaj kamnitih sledi. Otroški odlitki so bolj kratki in debeli, predvsem pa manjši in jih je videti po vsej poti. Vidi se tudi spodnji del sodobnega sprehajalca, ki ga bodo v naslednjem obdobju preučevali znanstveniki kasnejšega obdobja.

Ko to doma, doživeto, navušeno in zagnano pripovedujem, mi pravi gospa žena:

»Moj Miran, ti si pa res en prašaljivec!«

»Hm!« si mislim, »ljudje po svetu se zelo trudijo s podobnimi zgodbami privabiti turiste v svoj kraj, mi pa nič, kar čakamo!«

Miran iz Boršta pri Dvoru
Suha krajina, kjer čas teče drugače!

Galerija

p-velikani-01
p-velikani-02
p-velikani-03
p-velikani-04
p-velikani-05
p-velikani-06

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava