DL: Lesena peč - peč, ki ne potrebuje drv

25.5.2015 | 14:30

Jože Vidmar

Ob leseni peči grčevskih vinogradnikov je bilo prijetno toplo.

Ste se že greli ali kuhali na leseni peči? Ne? Morda pa boste lahko kje poskusili, tako kot so to storili udeleženci pohoda, imenovanega S cvičkom med vinogradi, ki ga vsako leto na zadnjo januarsko soboto pripravlja otoško turistično društvo v sodelovanju z društvi z območja Otočca in Trške gore. Člani društva vinogradnikov Grčevje so namreč z lesenima pečema opremili svojo stojnico in tako poskrbeli za svojevrstno atrakcijo.

Izdelal ju je Jože Vidmar iz Dolenje vasi, ki je lesene peči v preteklosti videval na smučanju po Avstriji, poznajo jo tudi po Savinjski dolini, na Dolenjskem pa ne ravno. »Peč je res nekaj posebnega, ko enkrat zakuriš, ne potrebuješ več nalagati. Ogenj v njej gori postopoma iz noter navzven po letnicah. Lahko je za enkratno uporabo, če pustiš, da dogori, lahko pa tudi za večkratno, če jo ugasneš, ko je ne potrebuješ več. Čas gorenja je odvisen od premera debla, naši, premera 40 centimetrov, sta goreli od 10 do 12 ur,« je pojasnil Vidmar. Peči grčevskih vinogradnikov sta bili iz smrekovega lesa, lahko pa bi uporabili tudi bor ali macesen.

In kako pripraviš leseno peč? Vidmar pravi, da na dva načina – gozdarji navadno uporabijo votli spodnji del smreke, lahko pa deblo do tri četrtine prerežete z motorko po dolžini na križ dvakrat ali štirikrat, izdolbete luknjo in v njej zakurite, pri vžigu plamena pa si pomagate z voskom ali oljem. Sam je izbral drugega in odlično je gorelo. Sicer tokrat niso na peči ničesar spekli, bo pa tudi za to zagotovo še kakšna priložnost.

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista, 12. februarja 2015

M. Ž.