DL: Nasvet mladim: »Morate si upati!«

24.5.2015 | 14:40

Dušan Vukčevič, Denis Imširovič, Alenka Tomašič in Jože Plut (z leve) na okrogli mizi o uspešnih mladih Belokranjcih. (Foto: M. B.-J.)

Ric Bela krajina in Zavod RS za zaposlovanje sta v Srednji šoli Črnomelj pripravila karierni sejem z naslovom Priložnosti in izzivi v lokalnem okolju. Pripravili so tudi pogovor z uspešnimi mladimi Belokranjci, s katerimi se je pogovarjal Tomaž Čurk. O svoji poklicni poti so spregovorili 2D in 3D grafični oblikovalec Dušan Vukčevič, direktor Vizirja Denis Imširovič, ki se ukvarja predvsem s pivovarstvom, vodja podjetja Kerrock Plut Jože Plut ter vodja Mladinskega centra Metlika Alenka Tomašič. Dogodek je bil namenjen predvsem brezposelnim, a tudi osnovnošolcem, ki se odločajo za nadaljnjo pot. Na voljo je bilo mnogo informacij o izobraževanju, usposabljanju in zaposlovanju, na stojnicah pa tudi veliko promocijskega materiala, ki je ljudem v pomoč pri poklicni odločitvi in iskanju zaposlitve.

Denis Imširovič je povedal, da sta mu bila v začetku v veliko pomoč evropski denar in družinsko podjetje Mithraeum, v katerem izdelujejo izdelke iz nerjavnega jekla za živilsko, kemično in farmacevtsko industrijo, saj je bila naložba v opremo velika. »Nista pa dovolj le oprema in znanje, ampak še marsikaj. Tudi to, kako izdelek prodati. Predvsem pa so potrebni pogum, znanje in neprestano izobraževanje,« je povedal.

Dušan Vukčevič po osnovni izobrazbi ni grafični oblikovalec, pač je pri njem hobi prerasel v poklic. Zato se je veliko sam izobraževal, ni pa potreboval velikih zagonskih sredstev. »Ko začne človek delati v poslovnem svetu, je potrebnih veliko izkušenj, a tudi previdnosti pri poslovanju s podjetji. Preko forumov sem spoznal mnogo ljudi, s katerimi si pomagamo,« je povedal Dušan, prepričan, da je dobrodošlo, da mladi, preden se podajo na samostojno podjetniško pot, dobro premislijo. »Ni lahko, ključen pa je prvi korak. In kdor se odloči za samostojno pot, naj bo korajžen in naj ne odlaša, ampak stori, kar se je namenil, da mu ne bo pozneje žal. Če se ne posreči, si vsaj ne bo mogel očitati, da ni poskusil.«

Pri Plutovih je bila družinska mizarska tradicija, a Jože, ki ima mizarsko podjetje v kombinaciji z obdelovanjem kerrocka, je začel skromno. Najel je posojilo za nakup strojev, a če tega ne bi naredil, ga ne bi bilo več na trgu. »Če imaš posojilo, torej obveznost do drugih, te to žene naprej. Pri nas izdelujemo izvenserijske izdelke za opremo bolnic, ladij in smo hitro prilagodljivi. Ne vidim pa težav v tem, da smo v Beli krajini, ampak pri ljudeh. Saj bi bilo dobro, če bi imeli boljšo cesto, a z njo se ne smemo preveč obremenjevati. V Beli krajini skoraj nimam strank, pomembno pa je, da me ciljna skupina najde pravi čas,« je dejal Plut, prepričan, da bi morali dijaki in študenti vsaj za dva meseca po svetu spoznavati, kako delajo drugje. Seveda se je v poslu treba dodatno izobraževati in za delo poprijeti z veseljem. Na internetu je mogoče dobiti nešteto podatkov, potrebno pa je najti prave.

Alenka Tomašič, grafična inženirka, je dejala, da je pri vodenju Mladinskega centra Metlika dobila veliko izkušenj, postala je inovativna in neprestano išče nove možnosti. To prenaša na mlade, ki jim v centru nudijo veliko neformalnega izobraževanja. A že razmišlja, da bi šla na svoje. Mladim pa svetuje, da se morajo upati storiti ta korak. Izkušnje so jo naučile, da formalna izobrazba, čeprav je potrebna, človeku nikakor ne začrta življenja.

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista, 12. februarja 2015

M. Bezek-Jakše