DL: Zaradi ceste od dobrih sosedov do najhujših sovražnikov

23.5.2015 | 16:15

Sodišče je služnost določilo kar pod nadstreškom.

Ivana in Anton Šegina bi zidanico na Kučaru najraje prodala.

Ko je Anton Šegina iz Prilozja v Beli krajini na bližnjem hribu Kučar v 70. letih prejšnjega stoletja postavil zidanico, je mislil, da bo tam preživel vsak prosti trenutek, ko bosta s soprogo Ivano v pokoju. Nekaj časa je bilo tako, zadnja leta pa se na Kučar odpravijo le še takrat, ko je to nujno, saj tam nimajo več miru. Zdaj tudi vina nimajo več v zidanici, jeseni so grozdje pripeljali kar domov.

»V vinogradu imava 300 trt, del zemlje nama je podaril tast, nekaj sva je odkupila še od svaka,« pove Šegina, ki se še spomni, da je bilo na Kučaru takrat, ko so oni začeli postavljati zidanico, veliko skal, zelo malo je bilo dostopnih cest. Če se je hotel pripeljati do svoje zidanice, je moral narediti cesto. »Moral sem dobiti služnost od lastnikov, katerih parcele sem prečkal,« pojasni in doda, da je cesto zgradil v lastni režiji.

Čez nekaj let je v bližini njihove zidanice začela rasti brunarica, ne na sosednji parceli, temveč na eni naprej. »Ko so jo g radili, sem jim nekajkrat dovolil, da so peljali po našem, tu jim je bilo najbližje, čeprav bi lahko pot naredili tudi po svojem. Nikoli jim nisem r ekel, da lahko vozijo kar tukaj, ker te ceste v naravi nikoli prej ni bilo, pa še čisto zraven naše zidanice je, pod nadstreškom, kjer imamo mi poleti mizo in klopi. Čez čas so kar začeli voziti mimo nas,« pove sogovornik in pojasni, da so se s sosedi pred desetletji celo pogovarjali, da bi skupno dovozno pot naredili z druge strani, a se vsi niso strinjali in projekt je propadel.

Slaba volja in zamere so rasle iz leta v leto, danes se sosedje ne pogledajo več. Ivana Šegina omeni, da velikokrat sploh niso mogli do svoje zidanice, ker so jim enostavno zaparkirali dovozno cesto.

»Poglejte, ko so legalizirali brunarico leta 2007, so jim v gradbeno dovoljenje napisali, da imajo dostopno pešpot po svoji parceli, mi sploh nismo bili stranka v postopku, čez čas pa so si začeli lastiti našo cesto,« reče Šegina in pokaže kopijo gradbenega dovoljenja, ki potrjuje njegove besede. Spori so šli tako daleč, da sta se družini znašli na sodišču; kot je povedal Šegina, najprej nobena od sprtih strani ni zmagala, potem je tožbo dobil on, zadnja je v prid soseda, ki pravi, da ima služnostno pravico pod Šeginovim nadstreškom. Sogovornik omeni, da zato, ker so na sodišču rekli, da so po njihovi cesti vozili že v preteklosti, kar pa sploh ni res. »Z odvetnikom smo na vrhovno sodišče podali predlog za revizijo sodb okrajnega in višjega sodišča, ker res ni prav, da nekdo dobi služnost pod sosedovim nadstreškom. Če bi lahko, bi vse skupaj najrajši prodal, ta cesta in sosed sta mi pošteno načela živce,« sklene.

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista, 12. februarja 2015

Besedilo in fotografiji: J. Ambrožič

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (4)

23.5.2015+6 + (7) – (1) Oceni incam

Napaka je, da se legalizirajo črne gradnje.Ne vem, če kje na svetu še to počnejo.Se pravi ,nekdo, ki krši pravila, je zato nagrajen! Na sodišču pa zmaga tisti,ki ima boljšega odvetnika,ne pa pravica.Tega je pri nas veliko,tisti,ki so nesramni, arogantni,imajo veze na pravih mestih....pošteni,dobri,dovoliš,da vozi po tvojem,potem pa nekoč izgubiš del zemlje, ki si jo kupil! Grozno!

24.5.2015+3 + (4) – (1) Oceni RiCkY

Preden objavite članek takšne vrste, preverite zadevo še na drugi strani ali pa morda tudi na tretji strani... Tukaj nekateri izgledajo povsem nedolžno, v resnici pa so oni tisti kateri so krivi za vse zdrahe. LP

24.5.2015+4 + (5) – (1) Oceni Češnja

Res je Ricky, prav si napisal. V članku, gospa in gospod Šegina, izgledata kot dva revčka, v resnici pa sta si sama kriva vsega. Sama sta si zakuhala grenko juho, ki jo morata zdaj pojesti. Če je že kdo nagnjen k tožarjenju na sodišču je to g. Šegina. Le pozanimajte se na Okrajnem sodišču v Črnomlju pa boste izvedeli resnico. Če so mu vsi lastniki zemlje do njegove parcele dovolili služnost, pa so bile tam tudi samo steze in ne poti, zakaj je on zaprl možnost služnosti sosedu z brunarico. In če vam povem, tam take vrste nadstreška tudi on ni imel prej, a si ga je zgradil, da lahko nagaja. G. Šegina je dobro vedel, da je na zgornjem delu parcele, kjer je gradil zidanico prostorsko zelo omejen. Njegova zidanica sega prav do sosednjih parcel in zato nima ne levo in ne desno nobenega prostora. Na sosedovi parceli je tudi del njegove "štirne", ki jo je zgradil brez vprašanja in tudi greznico je speljal brez vprašanja na sosedovo parcelo. Sosed ga je večkrat opomnil naj jo odstrani, a kar presliši. Vam je gospod Šegina takrat, ko ste bili na Kučerju in ga tam tudi slikali pokazal omenjeno greznico in vodnjak? Vam je pokazal, kje je, samovoljno, sosedu požagal trte in si mejo, kljub postavljenim mejnikom postavil na sosedovo, hkrati pa si je hotel prilastiti še lep del njegove parcele ob svoji zidanici. In še nekaj, gospod Šegina je izgubil veliko tožb, a se ničesar kar mu naloži oz. kar dosodi sodišče ne drži. Zanj obstaja edina resnica in to je NJEGOVA in tako večinoma počne še naprej po svoje. Zares ga na Kučarju ne maramo, toda proti gospe ne gojimo zamer. Jaz bi se na njegovem mestu vprašala: "Kaj pa, če sem jaz česa kriv, ker me ljudje ne marajo?"

24.5.2015+3 + (3) – (0) Oceni pravi komentar

Komentarji naj bi bili za to, da dodatno razjasnijo zadeve v članku. Če je to kar opisuješ res, si dosegla namen komentiranja. Prav je, da se zadeve razjasnijo. V tem primeru mora biti oseba, ki lažno prikazuje dejstva, tudi pripravljena, da bo negdo osvetlil zadevo tudi z druge strani, ki bo zanj neugodna.

Preglej samo prijavljene komentatorje

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava Pozabljeno geslo Registracija Pogoji uporabe