Prispevek k zbirki "Ljudje ob Kolpi" - Ivan Feliks Šašelj

22.5.2015 | 12:30

13. maja 1859 se je v Mokronogu v družini peka in puškarja rodil vsestranski Ivan Feliks Šašelj, pozneje duhovnik, pesnik, pisatelj, prevajalec, kronolog, etnolog, ornitolog, meteorolog, vitez in častni občan.

Že kot 20-letni študent je v bližini doma v Priščinski hosti odkril rimsko posodo s 4.000 novci 17 različnih rimskih vladarjev. Večji del zbirke je razdelil v različne muzeje po takratnem avstro-ogrskem cesarstvu. Po končanem študiju teologije je bil krajši čas kaplan v Št. Petru pri Novem mestu, nato pa 7 mesecev kaplan v Adlešičih in nato celih 36 let in 4 mesece upravitelj in župnik v Adlešičih. Ko se je upokojil je opravljal delo kaplana v Šentlovrencu pri Mokronogu, kjer je leta 1940 umrl.

Iz njegovega izjemno velikega ustvarjalnega opusa: 8 knjig in preko 100 člankov v različnih časopisih in revijah v Evropi in ZDA je potrebno izpostaviti Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. in II. (polovica naklade je bila prodana v Ameriko) ter Kroniko Adlešiške fare.

Kot ornitolog je pridobil sloves po vsem svetu, eno pomembnejših del pa je njegova utemeljitev višnjeve taščice, zato jo tudi imenujemo Šašljeva taščica.

Njegov velik prispevek na področju etnologije pa je najpomembnejši prav na področju slovstva in zbiranja ter popisovanja najrazličnejših običajev, navad, šeg, pregovorov in vraž. Etnografski muzej v Ljubljani pa je obilno založil z najrazličnejšimi belokranjskimi predmeti.

Prejel je številne nagrade in pohvale in med njimi so najpomembneje:

- častni občan dveh občin,

- vitez Franc-Jožefovega reda,

- vitez reda sv. Save,

- železni križec cesarja Karla-

- častni svetnik etnološkega muzeja,

- častni član zveze lovskih društev in še veliko drugih.

Kljub temu je moral na starost živeti s skromno pokojnino in zato za bero v pšenici in ajdi opravljati še službo kaplana.

Javni zavod Krajinski park Kolpa je v njegov spomin uredil 10 kilometrsko "Šašljevo učno pot" s številnimi vsebinami, ki se še vedno dopolnjujejo.

Boris Grabrijan