DL: Ekološko kmetovanje - Ob nizki zavesti jih tepe še majhnost

21.5.2015 | 14:50

Marija Marinček

Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine je prejšnji teden zaznamovalo 15. obletnico ustanovitve. Danes na našem območju po načelih ekološke pridelave kmetuje že krepko nad 300 kmetijskih gospodarstev, največ v Posavju, kjer jih je okoli 150, število ekoloških kmetij pa se je tam samo lani povečalo za 14 odstotkov.

»Trg za ekološko pridelana živila je v porastu, sploh na področju zelenjadarstva je še veliko priložnosti, a je kmete pogosto težko prepričati v preusmeritev. To še posebej velja na Dolenjskem, kjer je močna govedoreja in z njo povezana pridelava koruze, a imamo v svojih vrstah vseeno tudi kakega velikega kmeta, ki dokazuje, da se vendarle da,« pravi predsednica regijskega združenja za ekološko kmetovanje Marija Marinček.

V Sloveniji je v nadzorni sistem za ekološko pridelavo vključenih okoli 3.300 kmetijskih gospodarstev, certifikat pa je lani prejelo okoli 2.500 kmetij. V ekološko kontrolo je vključenih okoli 41.000 hektarjev površin. Zadnji podatki o deležu ekološko pridelanih živil na našem trgu so iz leta 2010, ko je bilo na trgovskih policah takih en odstotek živil, od katerega je bila petina pridelana v Sloveniji.

Razlog za tako nizek delež gre iskati tudi v dejstvu, da je na terenu premalo dobrih svetovalcev za ekološko kmetovanje. Za to področje so v Sloveniji specializirani le trije, pa še ti pokrivajo tudi druga področja.

»Bolj kot subvencije potrebujemo dobre svetovalce. Ker jih primanjkuje, združenje organizira ekskurzije v tujino, kjer spoznavamo primere dobrih praks. Veseli bi bili tudi, če bi drugačen odnos do ekološko pridelane hrane pokazale javne ustanove,« pravi Marija Marinček. A zavest o prednostih ekološko pridelane hrane je pri nas še razmeroma nizka. »Na ekološki tržnici v Novem mestu vztrajamo že deset let, pa se ne vrnemo vedno domov s praznimi zabojčki.«

Je pa trg za tako pridelano hrano vendarle v porastu, ekološko pridelana živila pa v povprečju dosegajo 15 odst. višjo ceno od drugih. »Vem, da e-računi in blagajne kmetom povzročajo težave, vsak bi najraje vse prodal kar na domu. A tako ne gre. Pridelovalci ne smemo le čakati, da bodo kupci prišli k nam, malo bolj se je treba znajti, pa gre,« poudarja Marija Marinček.

Slovenski pridelovalci pa se ob tem srečujejo še s težavo, kakršne njihovi kolegi v sosednjih državah ne poznajo. Pri nas namreč ni mogoče uporabljati številnih fitofarmacevtskih preparatov za zaščito rastlin, ki so v tujini povsem običajen in dovoljeni spremljevalec ekološkega kmetovanja.

Razlog za to je preprost, a zato nič manj boleč. Registracija zaščitnih sredstev, ki jo mora pred vstopom na tržišče posamezne države opraviti proizvajalec oz. uvoznik, je zelo draga. Tudi po nekaj 100.000 evrov stane. Ker je Slovenija majhna, teh stroškov marsikdo noče prevzeti in sploh ne pride k nam.

Članek je bil objavljen v 5. številki Dolenjskega lista, 5. februarja 2015

Boris Blaić