DL: Nasilje v zdravstvu - sestre najbolj izpostavljene

21.5.2015 | 13:35

SB Novo mesto (foto: arhiv)

Konflikti in nasilje na delovnih mestih so del našega vsakdana. Da je to resna težava tudi v zdravstvu, opozarjajo različna združenja in raziskave, nanjo pa so med drugim opozorili tudi na dvodnevnem 7. strokovnem srečanju Dnevi Marije Tomšič, ki so ga pretekli teden v Dolenjskih Toplicah pripravili Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Novo mesto, novomeška fakulteta za zdravstveno nego in Splošna bolnišnica Novo mesto, tokrat na temo Zdravstvena nega v primežu nesoglasij in omejitev.

Na predavanjih so se na različne načine dotikali osrednje teme, ki so ji namenili tudi okroglo mizo, na kateri so udeleženci osvetlili problematiko odnosov, nasilje in različne pritiske na delovnem mestu, reševanje konfliktov, lojalnost zaposlenih, posledice državnega varčevanja ... Pogovor je izzvenel v zaključku, da so za dobre odnose potrebni sodelovanje vseh, spoštovanje drug drugega, timsko delo, dobra koordinacija in organizacija dela.

SESTRE NAJBOLJ IZPOSTAVLJENE

Prvo nacionalno raziskavo na omenjeno temo so leta 1999 izvedli v Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. Vzbudila je veliko pozornosti v javnosti, njeni rezultati pa so spodbudili ustanovitev delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Pokazala je, da je bilo skoraj tri četrtine zaposlenih v zdravstveni negi že priča nasilja. »Največkrat se je nasilje dogajalo dopoldne vsem na očeh. Kot povzročitelji so izstopali zdravniki, predvsem pri verbalnem nasilju ter poniževanju, nadiranju medicinskih sester, bolniki pa pri fizičnem nasilju,« je pojasnila Doroteja Lešnik Mugnaioni iz delovne skupine. Leta 2011 je zbornica oz. zveza raziskavo ponovila in razširila, tokrat pa so kot izvajalci nasilja izstopali pacienti. V delovnem okolju je nasilje zaznalo kar 78,8 odst. anketiranih, 62 odst. pa jih je bilo že žrtev. Največ je bilo psihičnega nasilja, njegovo specifično obliko – mobing pa je tedaj zaznala polovica vprašanih, slaba tretjina pa ga je tudi doživela.

Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi je v prvih letih aktivnosti usmerjala v izobraževanje in ozaveščanje o nasilju, kasneje pa tudi v pripravo protokolov obravnave in neposredno pomoč žrtvam. »Skupina je od leta 2009 obravnavala 54 primerov nasilja, posamičnih in skupinskih, v 36 zavodih, tako da je skupno število oseb, ki so bile vpletene, precej večje od 100,« je povzela Doroteja Lešnik Mugnaioni in dodala, da je nujno, ko pride do nasilja, da se naredi vse, da se to prekine, zaščiti žrtev in se ji takoj ponudi ustrezno podporo ter sankcionira povzročitelja, saj je ta odgovoren za uporabo nasilja v komunikaciji, zato žrtve in povzročitelja ne soočamo, delodajalci pa morajo z odločnim ukrepanjem in zgledom sporočiti, da je nasilje nesprejemljivo.

KAKO JE V NOVOMEŠKI BOLNIŠNICI?

Splošna bolnišnica Novo mesto je na podlagi zakona v letu 2009 sprejela pravilnik o ukrepih za zaščito zaposlenih pred spolnim in drugim trpinčenjem, tudi mobingom, na delovnem mestu. »Z njim se zavezujemo, da mobinga ne bomo dopuščali, temveč bomo spodbujali partnersko sodelovanje z vsemi zaposlenimi in reševanje konfliktov z dialogom. Bolnišnica se zavezuje tudi k vzpostavljanju pozitivne delovne klime, zadovoljstvo zaposlenih je temeljna predpostavka za uspešnost,« je pojasnila direktorica Mira Retelj.

Bolnišnica je za ugotavljanje mobinga v letih 2009, 2011 in 2012 izvedla ankete, ki so pokazale, da zaposleni v 85 odst. ocenjujejo, da niso izpostavljeni trpinčenju. Glede na rezultate teh anket in rezultate anket o spremljanju zadovoljstva zaposlenih so za zaposlene pripravili tudi delavnice o komuniciranju, katerih cilj je bil, da pridobijo znanja in veščine za pravočasno prepoznavo konfliktnih situacij in reševanje z neformalnimi oblikami.

V bolnišnici so v preteklih letih obravnavali nekaj primerov mobinga, prav tako v praksi prihaja do primerov neprimerne komunikacije, ki privede do konfliktnih situacij med zdravstvenimi delavci in pacienti, je dejala Mira Retelj. Do zdaj so bili vsi primeri razrešeni z neformalnimi oblikami posredovanja, v enem primeru pa so nesporazum reševali z mediacijo.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista, 29. januarja 2015

M. Žnidaršič