DL: Mangulice se vračajo - Izredno zdravo meso kosmatih prašičev

16.5.2015 | 16:30

Mangulice, s tem ko iščejo hrano v zemlji, prst tudi temeljito zrahljajo. (Foto: M. B.-J.)

Mangulice, s tem ko iščejo hrano v zemlji, prst tudi temeljito zrahljajo. (Foto: M. B.-J.)

Starejši ljudje na adlešiškem koncu se še spomnijo, da so nekdaj redili prašiče, imenovane mangulice. Predvsem zaradi pritiskov v komunizmu so rejo opustili in zašla je tako rekoč v pozabo. Leta 2006 pa je Boris Grabrijan, sedanji direktor Krajinskega parka Kolpa, začel ponovno z rejo mangulic, ki so bile, kot je zatrdil, nekdaj povsem običajne v svinjakih od Bednja do Žuničev in od Preloke do Vinice.

A ne le reji, Grabrijan se je posvetil tudi prizadevanjem, da bi tako mangulica kot istrski osel po zakonu postala slovenska avtohtona pasma. Sedaj sta v Sloveniji edini avtohtoni domači živali, ki nista upravičeni do subvencij. »Teorij o nastanku pasme je več, najbolj pa gre verjeti razlagi, da se je pasma oblikovala pred več kot 200 leti v Srbiji, v Slovenijo pa je prišla prvotno po trgovskih poteh Uskokov. Današnja mangulica je verjetno rezultat vzreje in načrtnega križanja s panonskima pasmama bakonyi in szalantor v 19. stoletju. Od tod verjetno dve različici mangulice. Pri nas imamo belo, ki je sicer rjave barve, obstaja pa še črna,« pojasni Grabrijan. Za to staro ekstenzivno pasmo prašičev je značilno, da so precej kosmati. Nekateri jih zaradi poraščenosti primerjajo celo z ovcami. Sicer pa Grabrijan mangulice, ki so po njegovem zaveznik dobrega počutja in zdravja, opiše v enem stavku: »Stroka je nanje pozabila, politika in javna uprava jih zanemarjata, rejci prisegajo nanje, gurmani jih obožujejo.«

Sedaj je v Beli krajini največ rejcev v okolici Adlešičev – lani jih je bilo vsaj 9 -, tradicijo reje pa imajo tudi na Kočevskem, Primorskem, Gorenjskem, razširile so se na kmetije v okolici Ljubljane, tako kot v Beli krajini pa so bile nekdaj že tradicionalne tudi v Prekmurju. Ko se skotijo, so pujski progasti, a pozneje potemnijo, proge pa izginejo. Svinje kotijo dvakrat na leto po 7 do 10 pujskov, reja pa je po Grabrijanovih zagotovilih zelo preprosta, poceni in ekološka. Živali so nezahtevne. Vse leto so na prostem, kotitev pa je priporočljiva v hlevu. Večino hrane si najdejo na pašnikih, travnikih in v gozdovih. »Najlažje jih redimo v oborah, ograjenih z električno žico ali mrežo. Na tak način se izognemo številnim težavam, saj se elektrike bojijo, ostale ograje pa z lahkoto podrejo. Če jih gospodar redno obiskuje in enkrat do dvakrat na dan dokrmi, se nanj navežejo in jih ob preseljevanju lažje vodi. Psi nam pri mangulicah niso v pomoč. Mlade živali lahko pasemo z ovcami, starih pa ne, saj odrasli prašiči lahko popadejo jagnjeta ali ovce. Najboljše izkušnje so s skupno pašo jagenjčkov in odojkov mangulic,« ve iz lastnih izkušenj Boris Grabrijan. Zanimivo je, da mangulice tako temeljito zrahljajo zemljo, da je ni potrebno orati. Grabrijan je povedal, da zemljo, kjer so se pasli ti prašiči, le prebrana in poseje žito. Mangulice pojedo vse, kar je v zemlji, torej korenine in tudi škodljivce, predvsem imajo rade ličinke majskih hroščev.

Mangulice so počasi rastoča pasma. Idealno klavno težo, torej več kot 200 kg, dosežejo v letu in pol do dveh. Tisti, ki iz mesa ne nameravajo narediti suhomesnatih izdelkov, pa jih lahko zakoljejo že pri 120 kg. Imajo precej več maščob kot intenzivne pasme, vendar je kvaliteta slanine in masti vrhunska. Kot je zatrdil Grabrijan, je prav maščoba razlog za vzrejo teh prašičev. In zato se reja zadnja leta zelo hitro širi, na Balkanu, Madžarskem, a tudi v zahodni Evropi so zelo cenjeni. Zaradi izredno kakovostnega mesa in masti je seveda cena živali, mesa in suhomesnatih izdelkov precej višja kot pri drugih pasmah. Meso in maščoba mangulic pa nista le okusna, ampak po mnenju številnih strokovnjakov tudi zelo zdrava. Zaradi svoje sestave, predvsem pa vsebnosti stearinske kisline, znižujeta slab in povečujeta dober holesterol v organizmu. 100 gramov svežega mesa mangulice vsebuje 15-20 gramov visoko vrednih beljakovin, kar je 40 odst. običajne dnevne potrebe po beljakovinah. Velika je tudi vsebnost vitaminov skupine B in železa.

Članek je bil objavljen v 5. številki Dolenjskega lista, 5. februarja 2015

M. Bezek-Jakše

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (12)

16.5.2015+1     + (4)     – (3)     Oceni tone 

no... komunisti so prepovedali celo mangulice redit :-)

16.5.2015+1     + (3)     – (2)     Oceni toni 

oh,to bi morali še danes prepovedat,tole ni okusno meso sploh!

16.5.2015–1     + (0)     – (1)     Oceni drejc 

iz tte vrste prasca delajo tste fine čajne mađarske salame .meni je dobro

17.5.2015—     + (2)     – (2)     Oceni Pepi 

Tonček, ti si izgleda, obseden s "komunisti". Verjetno jih tudi ponoči kar naprej sanjaš.

17.5.2015—     + (2)     – (2)     Oceni tone 

težko da sem obseden, ga pa ne maram... ampak kdo normalen bi pa kmetom prepovedal gojiti določeno vrsto prašičkov? :-)

17.5.2015+1     + (2)     – (1)     Oceni ddd 

@tone, kar poglejte kaj v tej krasni demokraciji kmetje ne smejo več gojiti, saditi in pridelovati, potem pa svoj smrdljiv gobec otresaj :-)

19.5.2015Oceni tone 

'smrdljiv gobec'? nivo mentalno zaostalega podpornika totalitarizma :-)

19.5.2015—     + (1)     – (1)     Oceni ddd 

@tone, vi pa res vsepovsod komuniste vidite, pazite, ko omaro odpirate....

19.5.2015+1     + (2)     – (1)     Oceni primož 

to meso sem 1x jedel in nikoli več ima neki svoj vonj,gllede maščobe je bla,bla,bla....je svinja najboljše še meso,te mangulice pa strogo prepoved da se kdo ne zastrupi želodec prej

19.5.2015–1     + (0)     – (1)     Oceni mimogrede 

Komu ne odgovarja, naj pač tega mesa ne je. Enostavno a ne ? Eni in isti pa itak ne morejo brez obmetavanja s politiko, pa če bi se o rožcah pogovarjal. Bolano !

začetnapredhodna Stran: 1/2naslednjazadnja

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava