DL: Kako naj Cerkev sprejme drugič poročene, homoseksualce ...?

26.4.2015 | 16:00

Novomeški škof msgr. Andrej Glavan (na levi) v sproščenem pogovoru z dr. Ivom Keržetom in dr. Stanislavom Slatinkom. Z gosti se je pogovarjala Helena Jaklitsch. (Foto: L. M.)

Leon Marc (Foto: L. M.)

Branko Cestnik (Foto: L. M.)

Čeprav je družina nekaj lepega in ena večjih vrednot, po kateri tudi sodoben človek hrepeni, pa se po drugi strani kaže velik paradoks – kriza družine, številni razvezani zakoni, nesposobnost in strah ustvariti lastno družino, kup konceptov o družini, ki ne ustrezajo krščanski viziji o njej, itd. Zlasti v Vzhodni Evropi je čutiti pravo protidružinsko atmosfero in Slovenija ni nobena izjema. Kaj storiti za bolj trdne in srečne družine?

Zavod Friderika Ireneje Baraga in Časnik sta pred dnevi povabila na okroglo mizo z naslovom Izredna sinoda o družini: več vprašanj kot odgovorov. Oktobra je namreč v Vatikanu potekala izredna sinoda o družini in zakonu, ki je izpostavila veliko vprašanj in dilem, o katerih je dva tedna razpravljalo 190 škofov z vsega sveta ter še mnogi drugi cerkveni dostojanstveniki. O sinodi je iz prve roke govoril msgr. Andrej Glavan, novomeški škof, ki je bil eden od njenih udeležencev. Pohvalil je pozitivno vzdušje ter odkrit in pogumen pogovor o mnogih perečih temah, k čemur jih je spodbudil papež Frančišek.

DRUŽINA –MATERNICA DRUŽBE

Glavan je dejal, da je v današnjem svetu družina nedvomno v krizi, »je ranjena, napadena, znotraj jo razjeda globalizacija, sekularizacija, nezanemarljiv je vpliv gospodarske krize, medijev, zato se Cerkev čuti poklicana, da družino brani, jo podpira in ji pomaga, da izpolni svoje temeljno poslanstvo: delo za vzgojo, prenos vere, pravih vrednot itd. Družina je kot maternica družbe, od nje je odvisna bodočnost človeštva in Cerkve.« Tudi mag. Leon Marc je poudaril, da bi se vsa družba morala bolj zavedati, da brez stabilnih družin ni socialne kohezije. Zato je prav, da se Cerkev postavi za klasično družino, »za katero gre tudi v Franciji, ki je bila vedno izvoznica idej, milijon ljudi na ulice, a o tem naši mediji ne poročajo,« je dodal mag. Branko Cestnik.

Da je tako v Sloveniji kot v Evropi veliko dobrih in plemenitih katoliških družin, le da se o tem premalo govori, pa je poudaril dr. Stanislav Slatinek. »Družine so kvas in seme, ki lahko prinese blagoslov državi in Evropi,« je dejal. Temelj družine je zakon in če ta ni trden, tudi družina ni trdna in ima težave, je menil eden od poslušalcev okrogle mize v Novem mestu, pritrdili pa so mu vsi, kajti boljša je preventiva kot kurativa. A brez nič ni nič, v odnose je treba vlagati.

OSNOVA TRDEN ZAKON

Kaj lahko Cerkev naredi za boljšo pripravo mladih na zakon, ki tudi po besedah Danila Siterja, ki skupaj z ženo Vilmo vodi zakonske skupine Družina in življenje, vse življenje zahteva veliko dela, saj se je za lep odnos treba neprestano truditi? »Ohranjati in širiti je treba tudi dostojanstvo poročenosti,« je poudaril in se strinjal skupaj z drugimi gosti okrogle mize, da je največji problem razbitih družin danes prav pomanjkanje osebne vere. »Vzgajamo krščanske janičarje,« je bil kritičen dr. Slatinek, ki se kot sodnik na mariborskem cerkvenem sodišču srečuje z mnogimi hudimi osebnimi zgodbami.

Veliko cerkveno poročenih parov se namreč želi tudi cerkveno ločiti, a upravičena razloga za ničnost zveze sta le dva: nezrelost in nesposobnost za to odločitev. Mnoge zakonske krize so pogosto prenagljene, do njih pride, ker ni poguma za potrpežljivost, medsebojno odpuščanje, spravo in tudi žrtev. Ločitve pa vodijo v nove odnose, ustvarjanje novih parov, združenj in novih zakonov, kar povzroča zapleteno družinsko stanje in kristjane postavlja pred težke odločitve. »Težave je treba začeti reševati prej, ne, ko pride že do ločitve,« pravi in ne zagovarja hitrih postopkov za ničnost zakona, k čemur naj bi Cerkev težila v prihodnje.

ODPRTA VPRAŠANJA OSTAJAJO

Tudi o teh stvareh so razpravljali na letošnji sinodi, a razumevanje Cerkve glede zakramenta sv. zakona, kar pomeni nerazvezljivost zakona, edinost, zvestoba in odprtost za posredovanje življenja, ni bilo nikoli predmet razpravljanja. Se pa zaradi neuspeha na področju družinskega življenja številni ločeni čutijo neprimerni za globoko krščansko življenje in se zato oddaljijo od Cerkve. Še posebej to velja za ponovno poročene, ki imajo prepoved prejemanja svetega obhajila in zakramenta sprave.

Udeleženci okrogle mize so – tako kot na sinodi - odkrito razmišljali, ali je takšna pastoralna praksa še v duhu Jezusove usmiljene ljubezni, ali je neprimerna in jo je morda treba spremeniti. Ravno tako tudi o homoseksualcih in istospolnih življenjskih skupnostih, ki jih Cerkev ne more enačiti z zakonskimi. Kot je dejal mag. Cestnik, Cerkev zaradi njih ne bo spremenila sv. pisma, a ne gre pozabiti, da je Kristus hotel, da je »Cerkev hiša stalno odprtih, vabečih vrat, ki ne izključuje nikogar.«

Po besedah dr. Iva Keržeta pa bi se morala Cerkev vprašati, ali je  homoseksualnost, ki je greh, sploh v človekovi naravi. Spomnil je na to, kako današnja družba moške sili v feminizacijo. Porok v cerkvi je pri nas vse manj; kot opaža dr. Slatinek, pa je vse manj tudi civilnih porok. »To pomeni, če je v mladih vsaj še nekaj vere, se poročijo tako civilno kot cerkveno,« ugotavlja. Ta vprašanja, ki na izredni sinodi niso dobila dvotretjinske večine, ter še mnoga druga, ki se tičejo zakona in družine, bodo tema še mnogih debat na raznih srečanjih, tudi redne škofovske sinode o zakonu in družini, ki bo oktobra prihodnje leto v Vatikanu.

Članek je bil objavljen v 51. številki Dolenjskega lista, 18. decembra 2014

L. Markelj