DL: Tončka Dvojmoč - Pomembno je veselje do vezenja

23.4.2015 | 14:45

Tončka Dvojmoč z obleko, s katero je na festivalu vezenja v Velenju zasedla 2. mesto. Vzorec na obleki se je rojeval sproti, ko je vezla. (Foto: M. B.-J.)

Tončka Dvojmoč iz Kanižarice je imela do upokojitve pred šestimi leti svojo trgovino. Za konjičke takrat ni imela časa, saj se je vse dni ukvarjala s poslom. Ko pa je postala upokojenka, je začela z ročnim delom, s katerim se ni prej v življenju nikoli ukvarjala. Pridružila se je veziljam, ki se od konca septembra do maja vsak teden srečujejo na zimskih uricah v gasilskem domu v sosednjih Dobličah.

»Ženske so me morale učiti vbode, največ pa mi je pomagala Ivanka Štefanič,« se ob spominih na začetek svojih ročnih del nasmehne Dvojmočeva. Ženske, ki jih je danes v skupini 18, prihajajo z vseh koncev črnomaljske občine, vezejo pa različne vezenine, prevladuje rišelje. Tudi Tončka se je posvetila predvsem temu načinu vezenja, ki ga je že tako vešča, da je od Obrtne zbornice Slovenije še s štirimi dobliškimi »štikaricami« dobila tudi certifikat za rokodelstvo.

Ko je pred dobrima dvema letoma Dvojmočeva vodila na 2. mednarodni festival vezenja v Velenje skupino ljudi, se je odločila, da bo na naslednjem festivalu, ki je bil oktobra lani, sodelovala tudi sama. Ker je bila tema festivala oblačila skozi čas, se je predstavila z vezeno obleko v tehniki rišeljeja. »Festival je bil tekmovalnega značaja, vezilje pa smo v oblačilih, ki smo jih izvezle, morale odigrati tudi manekenke. Sodelovalo je več kot 100 razstavljavcev iz sedmih držav, na ocenjevanju pa je bilo 152 oblačil ali njihovih delov. Konkurenca je bila torej velika, zato sem bila toliko bolj presenečena, ko sem v skupini sodobnih oblačil zasedla 2. mesto. Prvič sem bila na tekmovanju in prvič dobila strokovno oceno, zato sem bila še toliko bolj presenečena. Ocenjevali so videz, izvirnost, uporabnost oblačila ter natančnost izdelave,« pravi Tončka ter doda, da je pri rišeljeju potrebne veliko vztrajnosti, potrpežljivosti, natančnosti, predvsem pa veselja za vezenje. V največje zadovoljstvo pa ji je, ko je izdelek končan. Zanjo je najbolj pomembno, da je z izdelkom zadovoljna ona, kajti zaveda se, da ima vsak svoj okus.

Prav uspeh na velenjskem festivalu je dal Tončki polet, da se je prijavila na delavnice Zveze društev upokojencev Slovenije v Izoli. Tam je poleg rišeljeja izdelovala še slovenski šopek iz papirja in svitek, pridobila pa si je mentorski naziv. Sedaj vodi tečaj rišeljeja na Zavodu za izobraževanje in kulturo v Črnomlju, ko pa bodo tečajnice vešče vezenja, bodo z vezenino okrasile oblačila. Motive bodo vzele iz tradicionalnih vzorcev. Tončka je vesela, da lahko svoje znanje posreduje drugim in svojih spretnosti prav nič ne skriva zgolj zase.

Dvojmočeva s svojimi izdelki dokazuje, da je rišelje tehnika primerna za marsikaj uporabnega, na primer za prte, prtičke, zavese, okrasne blazine, oblačila itd. Veze za domačo rabo in za darila. »Ideje se porajajo kar same. Pomembno je le, da vezilje poznajo osnovne vzorce,« svetuje ter prizna, da ima še en cilj, o katerem pa je še skrivnostna.

Članek je bil objavljen v 1. številki Dolenjskega lista, 8. januarja 2015

M. Bezek-Jakše