DL: Igra ne sme izginjati iz življenja otrok!

19.4.2015 | 16:00

Otroci med igro v Centru za igralno terapijo

Petra Škof (Foto: L. M.)

Praznični decembrski čas je tudi čas obdarovanj in mnogi starši ne vedo, s kakšnimi dragimi igračami vse bi razveselili svoje otroke. Nekateri pretiravajo in kupujejo vse mogoče, od punčk, avtomobilov, računalniških igric, mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov, samo da bi se njihov otrok zabaval, imel dobro in se — bog ne daj — ne bi dolgočasil.

A pozabljajo, da otrok pogosto ne potrebuje skoraj ničesar za igro in se zna igrati — sam ali s sovrstniki — prosto, z domišljijo, brez nekih velikih pripomočkov in igrač. Da je prosta oz. domišljijska igra vse bolj podcenjena, in kot se mnogokrat žal sliši, »izguba časa«, že dalj časa opaža psihologinja Petra Škof iz Novega mesta, igralna terapevtka, ki je v dolenjski prestolnici pred petimi leti ustanovila Center za igralno terapijo. S pomočjo igre, za k atero pravi, da ima čudežno moč, pomaga otrokom z vedenjskimi in čustvenimi težavami ter drugim, in kot pravi, so rezultati vidni.

»Igra je osnovni jezik sporazumevanja in izražanja sebe. Je enako pomembna kot ljubezen, upanje, hrana, spanje. Igra je pomembna pri razvoju in rasti centralnega živčnega sistema, torej za razvoj možganov, in to najbolj do 7. leta starosti. Žal je igre v vrtcih in šolah vse manj, začenja se prezgodnje šolanje, in to povzroča nepopravljive posledice. Otroci so nezreli, imajo manj znanja, pojavljajo se čustvene težave,« meni Petra Škof. Kot velika zagovornica otrokove pravice do igre je prepričana, da je prosta igra morda tudi pomembnejša kot popoldanske aktivnosti, s katerimi mnogi starši natrpajo urnik svojih otrok: trening nogometa, ples, igranje klavirja itd. »V sodobnem tempu in organiziranju prostega časa otrok pozabljamo, da otroci vsakodnevno nujno potrebujejo čas za umiritev, ko jih ne bosta zabavala ne televizija ali računalnik, ko jih ne bomo na vse pretege skušali zaposliti, da bi se izognili dolgčasu. Ravno trenutki, ko ima otrok dovolj časa, da mu postane dolgčas, so dragoceni, takrat se začneta rojevati ustvarjalnost in domišljija. Več časa, ko imajo otroci za prosto igro, bolje jim gre, in ta proces igra ključno vlogo pri razvoju kognitivnih sposobnosti, samostojnosti, samozaupanja, obvladovanju stresa, razvoju kreativnosti in domišljije,« pravi.

OTROK NAJ SE VSAK DAN IGRA

Prosta igra je zelo pomembna za čustveno stabilnost otrok, zato edina igralna terapevtka v Sloveniji (z uradnim certifikatom) svetuje staršem, da otrokom, ne glede na starost, vsak dan omogočijo čas in prostor za prosto domišljijsko igro. Prav nič ne bo narobe, če se jim bodo tudi sami kdaj pridružili in se takrat z otrokom zbližali na poseben način ter marsikaj od njega izvedeli, česar sicer ne bi. »Igra je terapevtsko sredstvo,« pravi Petra Škof, ki se je za igralno terapevtko šolala v Angliji.

Na svojem domu na Jerebovi ulici 10 je uredila Center za igralno terapijo. K njej prihajajo otroci z vedenjskimi in čustvenimi težavami, torej otroci, ki se neprimer no vedejo, so večkrat v konfliktu z dr ugimi, težko najdejo prijatelje, so osamljeni, zaprti vase, se izogibajo igri, imajo težave v šoli, ustrahujejo druge ali so sami ustrahovani, imajo nočne more, motnje spanja, so izgubili kakega bližnjega in žalujejo, so doživeli kako travmo, zlorabo, trpijo zaradi ločitve staršev, jih mučijo razni strahovi, tesnobe, so morda kronično bolni, avtisti ali o troci s posebnimi potrebami. »Starši se name obrnejo po navadi takrat, ko nobena druga pomoč ni obrodila sadov. Mnogokrat jih na težave opozorijo vzgojitelji in učitelji. Po navadi je deset do dvajset srečanj v našem centru dovolj, da otrok zaživi, je drugačen. Po sedmih letih dela lahko rečem, da ni otroka, ki se ga igralna terapija ne bi dotaknila in mu pomagala k pozitivni spremembi,« pravi Petra Škof.

STRAN OD RAČUNALNIKA!

Otrok, ki pride k njej v posebno igralnico, v kateri mu je na voljo kup najrazličnejših igrač, sam izbira kaj in kako se bo igral. »Lahko počne, kar želi, in ima le toliko omejitev, da se počuti varnega. V igralni terapiji je najpomembnejša simbolna igra, saj predstavlja otrokovo sredstvo za izražanje notranjega sveta. Uporaba igrač omogoča otroku, da prenese tesnobo, strahove, fantazije in občutke krivde na predmete, ne pa na ljudi. V tem procesu so otroci varni pred svojimi lastnimi občutji in reakcijami, saj igra omogoča otroku, da se kadar koli oddalji od travmatičnih dogodkov in izkušenj. Na terapiji skozi simbolno predstavitev spreminja tisto, kar je v r ealnosti nenadzorovano, v obvladljive situacije in mu daje možnost, da se nauči soočati s težavami,« razlaga Petra Škof in pove, da kot terapevtka skozi igro vstopi v otrokov svet in z njim vzpostavi poseben odnos, ki temelji na popolnem sprejemanju.

Pozorna je na potek igre, na ponavljajoče se »scenarije«, kar nakazuje na to, da otrok določenega konflikta še ni predelal. Kot opaža, se otroci v eni igri dotaknejo številnih tem, mnogokrat na nezaveden način. Med vsemi je najbolj priljubljen medij za igro peskovnik s številnimi miniaturami, ki ponuja nešteto možnosti za igro in izražanje otrokovih skritih občutenj in konfliktov. Dečki se najpogosteje igrajo z vojaki in avtomobili, slike v pesku deklic pa največkrat vsebujejo princeske in živali.

Petra je od leta 2009 pomagala že več kot 150 otrokom, starim večinoma od štirih do dvanajstih let, pa tudi nekaj najstnikom, ki so se znašli v stis ki, in seveda obenem tudi njihovim staršem. Uživa v svojem delu, ki mu je zelo predana, in staršem res polaga na srce, naj otrokom omogočajo prosto igro, »saj je najzadovoljnejši otrok tisti, ki se igra«. Obenem pa opozarja na veliko nevarnost pretiranega sedenja pred računalniki in zlasti na igranje nasilnih računalniških igric, kar dokazano škoduje mlademu človeku tako telesno kot duševno.

Članek je bil objavljen v 51. številki Dolenjskega lista, 18. decembra 2014

Lidija Markelj