DL: Belokranjski steljniki - Ohranjen je del kulturne krajine

12.4.2015 | 15:40

Foto: arhiv

Steljniki predstavljajo značilno belokranjsko kulturno krajino, a se — zaradi drugačnega načina kmetovanja kot nekoč — zaraščajo. Z zaraščanjem pa se spreminja in izginja tudi značilna belokranjska kulturna krajina ter tudi tradicija steljarjenja. Da bi vsaj ponekod ohranili steljnike, so se povezali tri belokranjske občine, Zavod RS za varstvo narave in Krajinski park Kolpa. 

V okviru projekta Leader so natisnili zloženko o belokranjskem steljniku, oblikovali spletno stran, izdelali reklamni spot, pripravili celostno podobo promocije, izdelali vzorčne izdelke embalaže za steljniške izdelke. Izobrazili so izdelovalce, ki so naredili izdelke, povezane s steljniki, in natisnili panoje. Steljnike so tudi popisali in očistili, projekt pa predstavili na sejmih in v medijih.

Ker je metliškega občinskega svetnika Tonija Gašperiča zanimalo, kaj je zdaj z revitalizacijo steljnikov, so mu z občinske uprave pojasnili, da so se v metliški občini zavzemali za prvotno podobo steljnikov, zato so jih dobro očistili. Zavedali so se, da je nemogoče ohraniti vse steljnike, želeli pa so preprečiti zaraščanje tipične lokacije pri Vinomerju. V dogovoru z lastniki so očistili okrog 20 ha zaraslih površin, ki jih v prihodnje lahko vzdržujejo z majhnimi stroški. Tako si je na poti iz Metlike proti Drašičem mogoče ogledati tipično belokranjsko steljniško kulturno krajino in sožitje med brezami in praprotjo.

Prvi del projekta, ki ga je vodila metliška občina, so uspešno končali. Prav tako so dobili ves odobreni denar. Projekt je skupaj z DDV, ki ni upravičen strošek, veljal 90.000 evrov. Da pa bi bili doseženi dolgoročni cilji, je predviden še drugi del, katerega cilj je dodatna animacija prebivalstva in zainteresirane javnosti. Ljudsko izročilo in običaje bi obujali z različnimi prireditvami, kot so Pastirske igre, Jurjevo, Razkošje v stelji, Kresovanje. Najpomembnejše pri projektu pa je, da so lastnike zemljišč prepričali, da ohranjajo kulturno krajino in preprečujejo zaraščanje steljnikov v gozd.

Članek je bil objavljen v 52. številki Dolenjskega lista, 24. decembra 2014

M. B.-J.