Prvi Mednarodni dan bobra v Sloveniji, Loka Novo mesto

8.4.2015 | 18:00

Danes, ko je človek večino rečnih ekosistemov ukrotil, ko ima obrežne vegetacije domovinsko pravico le še v sami rečni brežini, ko vse več njiv meji na reko, ko usiha kapaciteta naravnih zadrževalnikov, ko urbanizacija požira obrežne ravnice, se je po letu 1998 začel vračati bober iz naselitvenih kolonij na Hrvaškem. Po 17 letih beležimo močan porast populacij v porečju Krke, Kolpe, Sotle, Drave in Mure.

Bober postaja ključna vrsta navedenih rečnih ekosistemov. S podiranjem vegetacije, gradnjo jezov in erodiranjem brežin lokalno povečuje pestrost habitatov in naravno ohranjenost. Na odsekih v stiku z urbanim in kmetijskih zaledjem pa je njegova dejavnost pričakovano slabo sprejeta.

Zaradi nerazumevanja njegove vloge v naravi, smo ga v preteklosti že iztrebili. Morda bomo danes lažje sprejeli sobivanje z njim. Živeti z bobrom namreč pomeni ohranjati večjo stopnjo naravnih procesov v obrežnem prostoru, hkrati pa tudi spremeniti pogled na ranjene rečne ekosisteme in mokrišča.

Po vzoru Mednarodnega bobrovega dne, ki ga že vrsto leti izvaja Beavers: Wetlands & Wildlife predvsem v Severni Ameriki, bomo dogodek prvič obeležili tudi v Sloveniji 8. aprila 2015 v Novem mestu. Ob 18. uri se bomo sprehodili ob Krki po Zupančičevem sprehajališču in si ogledali sledi hranjena, ob 19. uri pa bomo v dvorani Gostišča na Glavne trgu predstavili zgodbo o bobru v porečju Krke ter atraktivne filmske posnetke bobrove družine ob Radulji snemalca Janija Vidmarja.

Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave