DL: Dolenjski griči - Kje nastajajo francosko-dolenjske penine?

28.3.2015 | 16:00

Vina so predstavili na »pink party« v Ljubljani. (Foto: arhiv družine)

Pod domačo hišo »raste« vinoteka. (Foto: R. Ž.)

Iz sodov pritečejo vrhunska vina. (Foto: R. Ž.)

Obiskali smo Slapšakove. Na Telčah, vasici v sevniški občini, ena izmed družinskih hiš na zunaj ne izdaja, da v njej živijo zanimivi domačini, ki svoj hobi nadgrajujejo z vrhunskim znanjem, prefinjenostjo in ljubeznijo do vinske trte. Le poslopje, ki je v gradnji pod hišo, in urejen vinograd, ki je v tem letnem času že pripravljen na zimski počitek, izdajata, da gre za družino, ki tradicijo svojih očetov in dedov nadaljuje in nadgrajuje. Pričakala sta nas Andrej Slapšak, eden izmed sinov dvojčkov, in enolog François Botton, sicer partner hčerke Urške.

KAKO SE JE ZAČELO?

Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja se je oče Martin z ženo Tanjo vrnil na rodne Telče, da bi nadaljeval vinogradniško tradicijo očeta in njegovih prednikov. Na dveh hektarjih vinogradniških površin sta pridelovala vino, po večini je šlo za cviček, za katerega je bilo najpomembnejše, da je pristen, domač, vzgojen z ljubeznijo. 

Da jabolko ne pade daleč od drevesa, so dok azali vsi trije otroci — sinova Andrej in Matej ter hčerka Urška. Čeprav jih je študij usmeril drugam, je ljubezen do vina prevladala in tako so z njegovo pridelavo povezani vsi trije. Urški sta domača tradicija in ljubezen do Françoisa približala svet vina. Pred nekaj leti je pridobila neprecenljivo izkušnjo na področju marketinga in prodaje vin v Kaliforniji, to znanje pa koristno uporablja tudi doma. Andrej in Matej sta študenta telekomunikacij in elektronike, po Andrejevih besedah nepogrešljivi panogi tudi v vinogradništvu. Kot primer povejmo, da sta s prijateljem računalničarjem soavtorja mobilne aplikacije za androidne telefone, s katero lahko vsak trenutek in s katerega koli mesta, ki ima internetno povezavo, preverita, kaj se v sodu dogaja z zorečim vinom.

LJUBEZEN VODI MED VINOGRADE

Naključje, ali pa tudi ne, pa je morda botrovalo temu, da je Urška spoznala svojega partnerja, ki se poklicno ukvarja prav z družinsko tradicijo njenih prednikov. François je doma iz Šampanje, francoske vinorodne dežele. Izšolal se je v domači regiji, nato pa svoje znanje prodajal prestižnim blagovnim znamkam, med njimi tudi Champagne Louis Roederer. Kot enolog svetovalec danes svetuje vinarjem številnih dežel, od tu pa vse do Kazahstana.

Z njegovim prihodom na Telče se je začel preobrat v družinski tradiciji Slapšakovih. Cviček (oče Martin ga za lastne potrebe še prideluje) se je umaknil trem prestižnim vinom znamke Domaine Slapšak — peninama brut reserve in brut rose ter modri frankinji, v prihodnjih letih pa pričakujejo tudi vini modri pinot in šardone, ki bosta, tako upajo, pritekla v obliki penine.

CVIČEK NIMA IZVOZNEGA POTENCIALA

François pravi, da so slovenska vina, predvsem dolenjska, presenetljivo kakovostna in se od francoskih po kakovosti ne razlikujejo prav dosti. Le cviček mu gre nekoliko težje po grlu. Pa ne zato, ker bi bil slabo vino, le s kulinariko, predvsem tujo, se ne sklada, zato po njegovem mnenju tudi nima velikega izvoznega potenciala. Vina Domaine Slapšak pa so po okusu in kakovosti bližja francoskim, kar tudi ni tako nenavadno, saj zanje, ob pomoči družine, skrbi sam. Letno v kleti družine Slapšak nastane okoli 4.000 steklenic vina, od tega je kar 95 odst. penin. Brut reserve sestavlja 30 odst. sorte šardone in 70 odst. žametne črnine, brut rose pa vsebuje 100 odst. žametne črnine.

Sogovornika pripovedujeta, da njihov cilj nikakor ni masovna proizvodnja vina, zato steklenic Domaine Slapšak nikoli ne bomo našli na policah supermarketov. Trenutno jih prodajajo doma in na nekaterih izbranih lokacijah po domovini in tujini, predvsem v Švici, Franciji in na Nizozemskem. V pregovorno vinorodno Francijo François z veseljem in ponosom odnese domače vino, zorjeno med dolenjskimi griči.

Z ROKAMI IN NOGAMI

S toliko večjim ponosom bodo svoja vina ponujali gostom v lastni vinoteki, ki je v gradnji. Kar šest let so čakali na potrebna dovoljenja. Zdaj jih imajo in z lastnimi r okami gradijo ličen objekt, ki bo predvidoma zaključen konec prihodnjega leta ali najkasneje na začetku leta 2016. Kar 200 kvadratnih metrov površin bo namenjenih gostom, ki bodo želeli pokušati vina, okoli 100 kvadratov pa bo velik proizvodni del. V načrtu sta tudi dva apartmaja, kjer bodo lahko bivali gostje, ki bodo želeli širše spoznati dolenjske griče in vinogradniške tradicije. In si morda ogledati, kako nastaja Slapšakova modra frankinja. Gre za tradicionalno pridelavo, kjer ročno preberejo vsak grozd posebej in nato iz njega z nogami iztisnejo sok. Tako kot so to počeli pradedje.

Za 600 steklenic, kolikor jih je trenutno na voljo, 10 ljudi dela okoli 15 ur. »A je vsaka kapljica vredna truda,« skleneta pripoved Franoçois in Andrej. In v šali dodata, da imajo vsi zaenkrat še svoje službe, kjer služijo denar, ki ga potem zapravijo za svoj hobi na Telčah, da bodo lahko to ljubezen prenesli tudi na svoje potomce.

Članek je bil objavljen v 52. številki Dolenjskega lista, 24. decembra 2014

Renata Žnidar