DL: Za cel vinograd hriba je odneslo v dolino

21.3.2015 | 15:30

Matej Kuhar (Foto: M. L.)

Drseči spodnji del Kuharjevega vinograda (na fotografiji) je do skrajnosti zategnil žice na vrhu vrste. (Foto: Matej Kuhar)

Marjan Jelenič (Foto: M. L.)

Plazovi so ena od posledic septembrskega neurja, ki je še nekaj časa ne bodo povsem odpravili. Najhuje je tam, kjer je drseča zemlja ogrožala ali še ogroža stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Lažje bodo čas do odprave posledic plazov prebrodili tam, kjer so se odlomila razmočena tla kmetijskih površin, a tudi ureditev teh zemljišč, če se bodolas tniki odločili zanjo, bo zahtevna in draga.

V občini Kostanjevica na Krki sta med največjimi plazovi udora tal v vinogradih Marjana Jeleniča na vinogradniški legi Mohor in Mateja Kuharja blizu Črneče vasi. V Jeleničevem vinogradu je plaz odtrgal plast zemlje, ki je ponekod debela tudi do 4 metre. Plaz je popolnoma odnesel v širino deset vrst. Še nekaj vrst je tik ob robu plazu, kjer trte ne bodo mogle rasti. Tla v bližini udora so razpokana. »Vinograda, ki ga je plaz potegnil v enem kosu, je okrog 8,5 ara. Tako je v plazu odneslo približno 800 trt. Če bomo to popravljali, jih bomo morali še odstraniti kakšnih 200. Nam je uničilo toliko, kolikor je velik povprečen dolenjski vinograd,« pravi Marjan Jelenič.

NEUGODNO LETO

Plaz je nekakšna temna krona narave na letošnje številne težave v vinogradništvu, zaradi katerih se tudi Jeleničeva proizvodna pričakovanja niso uresničila. »Lani smo pridelali 60.000 litrov, letos okrog 45.000 litrov, kar pol manj od tistega, kar smo pričakovali. Mislili smo, da bomo nabrali okrog 100.000 litrov, a je bilo slabo leto. Najprej so veliko uničile gosenice, potem je bilo veliko padavin in smo morali pogosto škropiti, in še je bila gniloba. Plaz je odnesel trte, in to je dodatna izguba pridelka. Katastrofalno. Letošnji letnik moramo samo čim prej pozabiti,« pravi Jelenič.

V Jeleničevih vinogradih na skupno 60.000 trtah rastejo v glavnem sorte grozdja za cviček. Najmlajši vinograd je star 3 leta, najstarejši 27. Jeleničevi bodo spomladi posadili še 3.000 trt, a to drugje, ne tam, kjer je trte odnesel letošnji plaz. Za zdaj razmišljajo o ureditvi plazu. Če bi zdrsnilo v dolino tudi preostalo pobočje ali njegov večji del, po Marjanovih besedah najverjetneje ne bi razmišljali o ponovnem urejanju tega hriba. »Zdaj so tla premehka. Če bo zima mrzla in suha, bomo skušali sanirati že takrat. Ker je plaz sredi vinograda, bomo vsekakor morali ta breg sanirati. Tudi za videz gre. Ne moremo na sredi vinograda pustiti jame,« pravi Marjan Jelenič o urejanju pobočja.

SEKANJE

Na pravo razdejanje je v svojem vinogradu v črneškem vrhu naletel septembra tudi Matej Kuhar iz Črneče vasi. »Odtrgalo nam je 600 do 700 trt. Če bomo hoteli obnoviti ta del vinograda, jih bomo morali še precej odstraniti, da bomo varno uredili prostor. Trte niso tolikšna težava. Težava je jama, ki je nastala,« pravi Kuhar. Jama, kjer je bilo še pred 12. septembrom pobočje, je na nekaterih delih globoka 4 do 5 metrov. Zemljo je odnesla voda in hrib je izginil. Zemljo je voda potisnila 200 do 300 metrov v dolino po soteski in tam je nastalo pravcato jezero, ker se je za nenadno umetno pregrado nabrala voda. Plaz ni odnesel s seboj samo trt, ampak tudi sadno drevje, kos gozda in del travnika. Voda še teče ves čas po malem iz pobočja. V vsakem dežju odnese v dolino še nekaj zemlje, potem ko se je plaz na veliko prvič sprožil 13. septembra in drugič 24. oktobra. »Najhuje je to, da je to mlad vinograd. Star je 6 let, del pa komaj dve leti. Skupno imamo 7.000 trt, približno 2 hektara vinograda,« pravi Matej Kuhar, ki je podjetnik pečar in se ukvarja družinsko tudi z vinogradništvom, pretežno usmerjenim v pridelavo cvička.

Plaz si je že ogledal tudi strokovnjak in ta je za zdaj lahko le ugotovil, da bo ureditev pobočja zahtevna. »Za zdaj bomo tako pustili to pobočje tako, kot je. Pod 50.000 evri ni sanacije tega. Zaradi plazu bomo posekali še nekaj vinograda, toliko, da bo v preostalem vinogradu varna obdelava. Ta primanjkljaj zemljišča bomo nadoknadili tako, da bomo kupili parcelo,« pravi Matej Kuhar.

KAKO BO?

V občini Kostanjevica na Krki je v neurju 12. septembra in še nekaj dni potem bilo skupno 32 plazov, kot je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Robert Zagorc. Za ureditev plazov na javnih površinah, kot so ceste, na kostanjeviškem območju lahko pričakujejo državno pomoč, kot menijo na občini. Posledice plazov na zasebnih zemljiščih, kot so vinogradi, pa bodo morali lastniki odpraviti najverjetneje brez državne pomoči.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista, 11. decembra 2014

Martin Luzar